Karlskrona - Glassiaren

Za konec pa sem prihranil najslajše.

Kot sem že pisal v prejšnjih objavah, sem se pred odhodom v Karlskrono dobro pripravil in pregledal, kaj vse bi si moral ogledati in poskusiti. Na večih blogih sem zasledil, da je v središču mesta, skoraj zraven našega hotela,  sladolednica Glassiaren, kjer sami delajo kornete in sladoled, poleg tega pa dobiš sladoleda toliko, da ga ne moreš pojest. Ja to pa bi rad videl. Enkrat mi je uspelo samemu pojesti 4 litrsko banjico sladoleda, posledica pa je ta, da tega okusa sedaj ne morem več videti. Lahko bi rekel, da je to dober način za odvajanje.  Ampak vrnimo se k bistvu.

V nedeljo, takoj ko sem prišel v hotel, sem odložil prtljago v hotelu in odšel na kosilu, saj sem bil po celotnem potovanju že pošteno lačen. Po kosilu pa takoj v iskanje sladolednice Glassiaren. Ni je bilo težko najti, saj se je pred njo vila že kar lepa vrsta čakajočih ljudi. Da je potrebno na sladoled čakati v vrsti, sem prebral že na blogih, vendar pa se mi je zdelo, da tega čakanja ne bo tako veliko. 

Vsaj 25 ljudi je bilo v vrsti,  preden sem se postavil še jaz.

Najbolj zanimivo je to, kako so tukaj ljudje strpni. Vrsta se je pomikala res zelo počasi, saj je sladoled delilo samo eno dekle. Vsi čakajoči so lepo čakali v vrsti, se pogovarjali in z zanimanjem opazovali druge, kateri so ven prihajali z ogromnimi količinami sladoleda. Vem, da bi bilo pri nas vse drugače, saj bi vsi nekaj nergali, dajali pripombe če gre tole hitreje ali pa bi odšli iz vrste, ker se jim ne bi dalo čakati.  

Po 15 minutah čakanja, sem prišel do vhodnih vrat, kjer lahko opazuješ, kako mladenka peče vaflje in jih zvija v kornete. Izdelava korneta poteka kot po tekočem traku, saj imajo okroglo vrtečo mizico, na kateri je 5 pekačev za vaflje, iz katerih mladenka vsako minuto vzame spečen vafelj, ga zvije in postavi v stojalo, da se ohladi in strdi. Potem jih zlaga v košaro in preda drugi mladenki, katera jih skoraj sproti polni. 

Pridna mladenka, ki izdeluje kornete.

Še 10 sladkosnedov pred mano, pa pridem jaz na vrsto.

Še dobro da je takšna vrsta, da imaš čas prebrat, kakšne okuse sladoleda ponujajo. Nekatera imena so prav divja in odštekana pa čeprav so napisana v švedščini. Naslednja zanimivost pa je cena. Tukaj se ne plačuje kot pri nas po kepicah, ampak po okusu. En okus je 29 kron (3,60 EUR), dva okusa 34 kron (4,25 EUR), trije okusi 39 kron (4,87 EUR). Sedaj če gledamo, da je pri nas kepica 1,20 EUR, bi dobil 4 kepice za 4,80 EUR. Ampak ta njihov 1 okus pomeni 4 do 5 pet kepic naše velikosti. To pomeni, da če si naročil 3 okuse, si dobil sladoleda, kot, da bi pri nas naročil vsaj 12 kepic. Povem vam, noro! Poleg tega imaš na izbiro 40 okusov sladoleda in  cel kup prelivov.

Raj za oboževalcev sladoleda. Za povečavo kliknite na sliko.

Levih dvajset, desnih dvajset pa mi ni uspelo slikat.

In po cca 30 minutah sem prišel na vrsto. Po pregledu tabel in po opazovanju ostalih sem ugotovil, da je najboljši "deal", da naročiš njihovo special ponudbo. Odločil sem se za Glassiaren special 2 okusa in preliv za 40 kron (5 EUR). Za prvič pa sem izbral okusa Lion in Polka, z vanilijevim prelivom s čokolado. Punca sploh ni nehala dajati sladoled v kornet. 

2 x po 4 kepice + smetanov preliv s čokolado = kalorij za ubit.

No pa probajmo to čudo. Ne da je samo velik, tudi zelo dober je bil. Okus Lion je bil mešanica karamelnega sladoleda s koščki čokolade in mandljev, polka pa je bila mešanica vanilije in malin. Prav potreboval sem takšno dozo kalorij, da sem prišel malo k sebi in si nabral moči, da sem potem odšel na ogled mesta. Ker me je sladoled že prvi dan navdušil, sem sklenil, da bo tako vsak dan. Prva stvar po predavanjih je bila, da sem odšel v vrsto čakat, da dobim svoj sladoled. Ostal sem kar pri special 2 + preliv, tako, da mi je skupaj uspelo probat 12 različnih okusov. Prav vsi so bili odlični, najbolj pa sta izstopala Lollipop in Paron. Še nekaj fotk kalorijskih bomb.

Na koncu sem ugotovil, da pri specialu dobiš malo manjšo količino okusa, kot pa če ga naročiš samega. To je lepo razvidno iz fotk, ki so jih objavili drugi na netu, na primer na tej strani.

Da pa končno končam celotno zgodbo o Karlskroni pa bom to storil, da bom naštel nekaj dejstev, katere sem zasledil v teh 6 dneh:

- Švedska je res lepa dežela, vendar pa me ta južnji del spominja na našo panonsko nižino, ker res nisem videl nobenih visokih hribov

- Švedi so  zelo prijazni in strpni ter veliki "patrioti", saj na večini hiš vidiš viseti njihove zastave (tiste tamale in ne takšne kot pri nas ob praznikih)

- problem so nakupi, saj so trgovine odprte med 10 in 18, tako, da sem imel velik probem kupiti darila za moji dve (o tem bi lahko napisal poseben post, ker je bilo res zanimivo)

- na Švedskem je drago k svi..a, pač imajo višji standard, ampak z našo plačo pri njih ne bi shajal

- v Karlskroni sta samo 2 banki in še ti dve sta odprti med 10 in 15 uro, en dan mogoče do 17, tako, da je bila menjava valute problem, ker ne jemljejo EUR (samo krone al pa kartice)

- po prvem dnevu ogledu mesta bi v treh stavkih opisal prebivalca Karlskrone: Ima urejeno frizuro. Verjetno je slaboviden. Če pa se prehranjuje pa gre na kebab. To pa zato, ker sta skoraj v vsaki ulici bila sigurno vsaj 2 optika, 2 frizerska salona in vsaj 2 prodajalca Kebaba. Toliko optik in fizerskih salonov v samem središču mesta, jih nima cela Ljubljana. 

Našlo bi se še kaj, vendar je to dovolj, da si ustvarite vsaj neko sliko. Končno bom sedaj prešel nazaj na objave svojega ustvarjanja, za konec pa še ena nočna slikca iz mesta Karlskrona.

Nočna panorama iz 7 fotk.