Cres Miholaščica Zaglav

Mogoče nekateri niste niti opazili, da me nekaj časa ni bilo, pa čeprav vas je vsake tri dni pričakala nova objava. Super stvar v sistemih za upravljenje s spletnimi vsebinami (CMS - Content Management System) je to, da lahko vnaprej napišeš objave in jim določiš datum in uro, kdaj naj se posamezna objava objavi. V tem času pa smo bili z družinico čisto nekje drugje, odklopljen od spletnega sveta in sem skoraj pozabil, da internet sploh obstaja. Priznam, da včasih prav paše.

Pogled iz balkona na zalivček

Na žalost smo že lani morali spremeniti našo vsakoletno poletno destinacijo in potem pristali v sindikalnem apartmaju v naselju Zaglav - Miholaščica na otoku Cres. Ker še nikoli nismo dopustovali na Cresu, ne bi bil jaz, če prej ne bi naredil cele preverke na intenetu. Med prebiranjem vsega o naselju Zaglav sem zasledil, da je nekdo napisal, da za naselje Zaglav velja načelo "ali se zaljubiš ali pa ga zasovražiš". Izgleda, da za nas velja to, da smo se zaljubili vanj, saj nas je lani prepričal, da se letos zopet vrnemo, pa čeprav gre za sindikalni apartma, ki je nekako ostal v dobi socializma in v katerem je pohištvo iz 80 let.  Mogoče me to celo spominja na moje otroštvo in se zato tako domače počutim. Obljube so, da bodo tudi ta apartma obnovili, tako kot so pred letošnjo sezono obnovili apartma pod nami. Upamo!

Naselje Zaglav se nahaja cca 30 kilometrov od mesta Cres in je stacionirano med vasicama Miholaščica in Martinščica, je na desni strani otoka in gleda v smeri proti Puli. V bistvu idealna točka za izlete, saj je nekje na sredini, tako da je do mesta Cres na severu ali pa do Malega Lošinja na jugu otoka Lošinj pol ure vožnje, do mesta Veli Lošinj pa še 10 minut. 

Naselje je bilo zgrajeno še v socialističnih časih, namenjeno sindikalnim dejavnostim, vendar pa je do sedaj veliko apartmajev že postalo lastniških in so si lastniki okrog apartmajev uredili okolico ter parkirišča. Naselje je v postavljeno v hrib in če se pošalim, bi lahko rekel, da izgleda kot betonske favele (naselje v Rio de Janeiro). Srečo imamo, da se apartma nahaja v prvi vrsti in ima enega izmed najlepših pogledov na zalivček. 

Sončni vzhod za "favelami"

Najlepša so jutra, ko se zbudiš in stopiš na balkon, pred tabo pa se odpre pogled na z soncem obsejanim zalivčkom. Prav tako ne zaostajajo večeri, ko lahko opazuješ prekrasne sončne zahode.

V celotnem naselju je samo ena trgovina, v kateri delajo zares prijazne trgovke in pa samo ena stojnica s sadjem in zelenjavo. Za nekatere malo, zame pa ravno prav, saj sem tako lahko navezal bolj  prijateljske odnose s prodajalkami. Na koncu so že vedele kaj hodim iskat in kaj morajo prihraniti zame.

Dostop do plaže je neke vrste planinski podvig, sploh če imate apartma nekje na vrhu naselja. Treba je prečkati glavno cesto, ki loči naselje od plaže in se potem spustiti po divjih potkah med grmičevjem.  Ves trud sigurno poplača plaža, ki je iz okroglih kamenčkov in pa kristalno čista voda. Letos je bila voda še posebej fina, saj je imelo morje konstantno celih 25 stopinj. Včasih sva se s tamalo namakala tudi po več kot uro skupaj, brez da bi enkrat potožila, da jo zebe.

In v takšni kristalno čisto vodi z lahkoto z rokami zajameš tudi morske živalice, ki so precej plašne. Med njimi se mi je v rokah ujela majhna sipica.

Vreme letos je bilo zares fantastično. 10 dni sonca s temperaturami tja do 29 stopinj, da ni bilo prevroče. Edina sprememba je bila v noči iz nedelje na ponedeljek, kjer se je odvila manjša nevihta, ki pa mi je omogočila, da sem lahko v objektiv ujel strelo, ki je udarila v rt zraven kampa Slatina pri Martinščici. 

Elektro Cres

Letošnji dopust je minil v znamenju kopanja, potapljanja, fotografiranju vodnih vragolij, izletov na otok Lošinj, polnjenju skoraj izpraznjenih baterij in nočnih sprehodov do Martinščice, kjer nam je družbo delala velika luna, ki je ponoči na morski gladini izrisovala svetlo cesto.

Ko smo odhajali, smo vsi dejali, da se sigurno še vrnemo. Mogoče že naslednje leto.