Domača pizza

Kar nekaj znancev me je nagovarjalo, da naj že objavim, kako doma pripravim pizzo, ki izgleda kot, da bi bila pečena v krušni peči. Ko komu pokažem fotografije kako izgledajo naše domače pizze, ne morejo verjeti, da so te pizze pečene v navadni pečici. Zato tokrat objava, kako se pripravi in speče naša domača pizza. 

Veliko jih pravi, da je edina prava pizza iz krušne peči in sigurno se strinjam z njimi. Jaz ne bom nikoli rekel, da je moja pizza takšna kot iz krušne peči, lahko pa sigurno trdim, da lahko spečem domačo pizzo v navadni pečici, brez posebnih pripomočkov, da izgleda, kot da bi bila pečena v krušni peči. Da ne boste mislili, da delam samo na izgledu, ampak tudi okus pizze je zelo dober. Kje so že tisti časi, ko sem pizze pripravljal, tako kot nas jih večina pripravljala, z debelim testom, kot da bi jedel kruh z dodatki, in precej dolgim časom pečenja. Če pogledam v objavo izpred malo več kot 5 let Vegetarijanska pizza na moj način, se vidi ravno to, o čem sem pisal v stavku pred tem. V času, ko sem takrat spekel eno samo pizzo, sedaj spečem tri pizze zaporedoma.

Prave pizze se pečejo v krušnih pečeh, kjer peči dosežejo čez 400-500 stopinj in to samo 90-100 sekund. Na žalost takšnih peči nimamo v kuhinjah. Sem pa na spletu zasledil, da je nekdo predelal novejšo  pečico, da je lahko pekel pizzo kar s programom piroliza, ki doseže te visoke temperature. Problem je v tem, ker se v tem programu pečica zaklene in vrat ne moreš odpreti ves čas poteka programa. Njemu je  nekako uspelo umaknil blokado in je lahko spekel pizzo v zelo kratkem času. 

V naši kuhinji  je zelo stara pečica, ki ima najvišjo temperaturo 275 stopinj, kar je dovolj, da lahko pizzo spečem v cca 5 minutah.  Važna je samo predpriprava in to je, da debel pladenj za peko pred peko pizze zelo segrejem. Vem, da ste nekateri že nabavili posebne kamne za peko pizze oziroma šamotne plošče, ki omogočajo imitacijo peke kot v krušni peči. Ta moja objava je samo to, da se da  speči takšna pizza tudi brez teh šamotnih plošč in kamnom za peko pizze. Čeprav bi si tudi sam želel novo pečico, ki doseže 310 stopinj (je že na WISH listi oziroma, bo treba pisati božičku za velike fante). 

Da se domača pizza tako hitro speče v pečici je potrebno tudi to, da testo dovolj na tanko raztegnemo. Tisti časi pizze z debelim testom so že mimo. Tudi v pizzerijah ne boste dobili več tako debelega testa. Razen če ste res ljubitelj, da so pizze debele. Pravilno je, da je testo na sredini nekje 2-3 mm, rob pa lahko pustite malo debelejši, da se med peko napihne. 

Domača vegetarijska pizza 

 

Testo:

- 470 g pirine moke

- 30 konopljine moke 

- vrečka suhega kvasa

- pol žličke soli

- žlica olivnega olja

- 350 ml vode

Nadev

- domača paradižnikova salsa

- olive

- artičoke

- mozzarella (mi uporabljamo mozzarisella - nadomestek iz riža) 

- bazilika, origano

- rdeča čebula

Ko se odločimo za peko pizze, je najbolje, da pečico že kar vključimo in jo dobro segrejemo. Vanjo postavimo narobe obrnjen plehnati pladenj za peko (tega, ki dobimo pri pečici), da se tudi ta močno segreje.

Testo pripravimo v mešalniku tako, da vanj stresemo vse suhe sestavine, malce premešamo, nato pa dodamo olivno olje in vodo, ter pustimo, da mešalnik s kavljem za gnetenje v 10 -15 minutah zgnete testo. V tem času pripravim sestavine za nadev. Paradižnikovo salso pripravim iz zmiksanih pelatov, enega stroka česna, nekaj listov bazilike in malce soli, katere vse skupaj zmiksam v gladko salso. 

Testa ne pustim vzhajati, ampak ga razdelim na tri dele in na pomokani površini z rokami enega za drugim tik pred peko oblikujem v kroge. Tehnike oblikovanja testa sem se naučil pri gledanju raznih posnetkov na Youtube.

Testo mora biti raztegnjeno na tanko, sredina 2-3 mm, robovi so lahko debelejši. Testa se nikoli ne valja, ker s tem izstisnete ves zrak iz testa in potem med peko ne nastanejo zračni mehurčki. 

Testo položimo na peki papir, namažemo s paradižnikovo salso, obložimo s sirom (v našem primeru z nadomestkom), olivami, artičokami, malce potresemo s suhim origanom. Nadevi so čisto poljubni, oziroma kaj imate radi na pizzah. Predno damo pizzo pečt, vklopimo zgornji žar in pladenj postavimo na najvišjo rešetko, da se v 5 minutah močno segreje. S tem poskrbimo za to, da ko pizzo prestavimo na pekač, se začne takoj iz spodnje strani že peči, pa čeprav še ni v pečici.

Nato se dobro pripravimo, ker je potrebno naslednji korak izvesti dovolj hitro in posebej pazljivo, da se ne opečemo. Ne eno roko si namestimo toploti odporno rokavico, odpremo pečico, z rokavico primemo zelo vroč pladenj, ga nastavimo na višino kuhinjskega pulta in na pladenj potegnemo peki papir s pizzo. Če delate tako velike pizze, kot so naše (cca 30-32 cm) morate paziti, da pizzo lepo namestite na sredino pladnja, da vam kje ne visi dol iz pladnja. Vroč pladenj skupaj s pizzo postavimo na najvišjo rešetko in na možnosti žar pečemo. Čas pečenja je odvisten od pečice in skoraj pri nobeni pečici ni isti. Vsaka pečica ima neke svoje fore in jo je treba malce naštudirati. V naši je pizza pečena v 5 minutah. Včasih manj, včasih kakšno sekundo več. Za prvič pa je potrebno biti zraven pečice in opazovati kaj se v pečici dogaja, da se vam pizza slučajno ne zapeče oziroma zažge.

V času ko se peče prva pizza, že raztegnem testo za drugo, ga preložim na peki papir in obložim. Ko prvo pizzo vzamem iz pečice, jo samo stresem iz pladnja na krožnik in takoj na pladenj potegnem drugo pizzo ter nazaj v pekač. In nato podobno še enkrat. V roku cca 15 minut imamo pečene vse tri pizze.

Kakšna pizza pride iz tega postopka pa je razvidno iz fotografij, ki so tokrat iz različnih obdobij, tako da pečenje pizze na tak način ni muha enodnevnica. Tudi fotografije so tokrat bolj tako-tako in na hitro narejene, saj le-te nastanejo takrat, ko pripravljam hrano za nas in me moje dve že preganjata, kdaj bo hrana na mizi. Vse fotografije na tem blogu nastanejo takrat, ko pripravljam sladice in jedi za takojšnjo uporabo in ne spadam med tiste, ki pripravljajo hrano samo za fotografiranje in jo posebej olepšujejo.

Pri pravi domači pizzi pa  ne gre brez odličnih domačih čili omak. Moja najljubša je sigurno Chocolate habanero omaka, moji dve pa sta za malo manj močne. Boljša polovica prisega na Jamaican hot čili omako, tamala pa na manj pekočo čili omako, ki sem jo v zadnji rundi naredil  takšno, za čiste začetnike uživanja čilijev.

Upam, da vam uspe ;)