sreda, 30. november 2011

Vegeterijanska pizza na moj način

Zaradi torte Hedgie, sem moral pustiti blog na miru, saj sem hotel, da je ostala kot zadnji zapis, ker je bil blog zaradi nje kar dobro obiskan. Sem pa v tem času imel dovolj časa, da sem poslikal pripravo za recepte, kateri bodo prišli na vrsto v naslednjih dneh. Danes pa na prošnjo sodelavke od moje boljše polovice, objavljam vegetarijansko pizzo na moj način.

Za pripravo potrebujemo:
           testo                                                                                 sestavine
- pol kile pirine moke                                                  - 300 gramov naribanega sira
- zavitek suhega kvasa                                               - pol konzerve pelatov

- 3 dl vode + 0,75 dl mleka                                         - kozarec vloženih belušev
- 2 žlici olivnega olja                                                   - kozarec vloženih artičok
- ščep soli in žličko sladkorja                                     - zelene in črne olive
                                                                                       - rdečo čebulo
                                                                                       - origano


Ker bele moke pri nas doma večinoma ne uporabljamo, testo za pizzo pripravljam iz polnozrnate pšenične, ržene ali pa pirine moke.  Včasih sem testo tudi zamesil na roke, sedaj pa skoraj vse že naredi multipraktik. Najprej damo v posodo multipraktika pol kile pirine moke in vključimo, da se suha moka začne mešati. Dodamo vrečko suhega kvasa, ščep soli in  žličko sladkorja ter malo pustimo, da se premeša. Pripravimo  posodo z 3 dl vode v katero vlijemo 0,75 dl litra mleka. V posodo k moki dodamo 2 žlici olivnega olja in nato takoj še pripravljeno tekočino ter pustimo vsaj 10 minut, da multipraktik dobro zmesi testo. Količina tekočine je odvistna tudi od vrste moke, pri rženi je tekočine malo več, pri beli moki pa verjetno malo manj.
Po 10 minutah mešanja v multipraktiku sem dobil lepo kroglo zamesenega testa, katero je potem treba še raztegnit.


Nekateri potem pustijo, da testo še nekaj časa vzhaja, jaz pa ga kar takoj raztegnem in pripravim za oblaganje. Z rokami ga raztegnem  na pomokani površini tako, da ga pritiskam in počasi razvlačim na vse strani ter ga vsaj dva krat obrnem. Valjarja ne uporabljam, saj bi z njim iz testa iztisnil ves zrak. 

 
Testo raztegnemo do velikosti pekača oziroma malo več, če želite imeti robove. Raztegnjeno testo nato položimo v pekač na papir za peko in ga pravilno "namestimo".  


Pri nas doma nismo ljubitelji debelih robov, zato že prej primerjam velikost razvlečenega testa s pekačem, če pa sem ga raztegnil preveč, pa ga pustim, da se speče kot enojni rob in ne prepognjeni rob. Najboljši debel rob pa sem jedel v pizzeriji Pizza Hut na Malti, kjer v rob dodajo sir, kateri se potem lepo zapeče.
Sedaj pa pride na vrsto oblaganje testa, s tistim kar imate najrajši oziroma kar je doma. 
Paradižnikovo omako naredimo tako, da polovico pločevinke pelatov zmiksamo s paličnim mešalnikom, dodamo majhno žličko olivnega olja, ščep soli in malo popramo. Zmešamo in z žlico razmažemo po testu ter potresemo z naribanim sirom. 


Artičoke odcedimo in jih narežemo na četrtine. Beluše odcedimo in jih splahnemo z vodo ter osušimo. Artičoke, beluše in olive razporedimo po siru, dodamo narezano rdečo čebulo ( čebula je zaradi naju s hčerko) ter potresemo z origanom. 


Pečemo v ogreti pečici na srednji rešetki  15 minut na 200 stopinj.


Take vrste pizza je največkrat pripravljena pri nas doma, čeprav nam včasih ugaja tudi kakšna druga (s tuno, z rukolo, s paprikami, itd). Prav tako tudi testo včasih pripravim na drugačen način, saj namesto mleka lahko dodamo pivo, katero da testu prav poseben okus. 


Ni komentarjev:

Objava komentarja