Rižota z ohrovtom in grahom

Se tudi vam zdi, da zadnje čase dnevi letijo, kot da bi bili v višji prestavi? Občutek imam, da smo bili še pred kratkim na poletnem dopustu, sedaj pa smo že zelo dobro zakorakali v jesen. Tudi jesenske barve že počasi izginjajo. Drevesa so že skoraj odvrgla vse svoje rdečo rumene liste, ki poskrbijo za krasno barvo gozdov v jesenskem času. Kljub tem lepim rumeno-oranžno-rdečim toplim barvam, pa je jesen čas še za temno zeleno barvo. Ko se temperature spustijo, na vrtu zaživi zelenjava, ki nam je prav prirasla k srcu - kodrolistni ohrovt, zato jesen začnemo z receptom za rižoto z ohrovtom in grahom. 

Lansko leto spomladi sem na balkonu naredil mini vrtiček, tako da sem obdelal tri lesene Euro palete, jih napolnil z zemljo in postavil pod kotom na steno balkona in s tem dobil veliko površino za vzgojo zelenjave in zelišč/dišavnic na balkonu. Gojil sem od solate do špinače, razna zelišča in dišavnice ter kodrolistni ohrovt. Moram priznati, da se je gojenje v teh paletah zelo obneslo, saj palete zavzamejo manj prostora kot večja korita, z njimi pridobimo večjo površino za sajenje, je pa res, da rastlinje raste malce pod kotom in ni pravih oblik. Za vzgojo kodrolistanega ohrovta pa so palete idealne, saj ohrovt raste v višino in če je na začetku steblo malce zvito, ni to noben problem, ker potem rastlina raste navpično gor. Lani sem imel nasejene 4 sadike kodrolistanega ohrovta, letos pa sem število povečal in sedaj jih imam 12, od tega tudi 6 sadik rdečega kondrolistnatega ohrovta. Ko enkrat ugotoviš, da je ohrovt res dobrega okusa in poln zdravih sestavin, ga moraš imeti posajenega. Kot sem že pri čilijih pisal, ni boljšega, kot samo stopiti na balkon in odrezati sveže liste kodrolistnatega ohrovta. In če so sadike poleti v največji vročini bolj kot ne vegetirale, so se sedaj, ko so temperature padle prav razbohotile in zaživele.

In kaj počnemo z vsem tem ohrovtom? Največkrat gre zjutraj v sveže zelenjavno sadne sokove. Ja, še vedno vztrajam in vsako jutro sočim zelenjavno sadne sokove s sokovnikom Omega, ki sem ga predstavil že aprila 2012 v objavi Omega 8006. Šele sedaj sem sem zavedel, da je to že več kot pet let in lahko potrdim, da je to že način življenja. Res mi ni težko zjutraj vstati in pripraviti svež sok, ki te prebudi in ti da toliko energije, da z lahkoto počakaš do zajtrka. Sokovnik Omega je še vedno ZAKON!!!

Kodrolistni ohrovt pripravljam kot navadno jed, kot je dušen ohrovt in pire krompir.  Idealno se poda tudi k testeninam z dodatkom sušenih paradižnikov - testenine z ohrovtom in sušenimi paradižniki. Lahko ga pripravite kot eden najbolj zdravih prigrizkov - ohrovtov čips. Najbolj pa nas navdušuje, kot malica - popečeni kruhki z ohrovtom (kjer pa sedaj izpuščamo feto).  

Sedaj pa k današnjemu receptu. Vem, vem! Že na sliki se vidi, da to ni tista "prava" kremasta rižota, ki bi po definiciji mora biti rižota. Pri nas doma večini jedi, kjer riž pripravljam v ponvi, rečemo kar rižota. Pa tudi lepše se sliši rižota kot pa riž z dodatki. Mogoče za koga malce nenavadna kombinacija rjavega riža, kodrolistanga ohrovta in graha, ki naredijo jed malce bolj sladkasto, zato pa na koncu na riž nastrgamo malce limonine lupinice in potresemo s svežim peteršiljem, da jedi povrneta svežino. 

Domača pizza

Kar nekaj znancev me je nagovarjalo, da naj že objavim, kako doma pripravim pizzo, ki izgleda kot, da bi bila pečena v krušni peči. Ko komu pokažem fotografije kako izgledajo naše domače pizze, ne morejo verjeti, da so te pizze pečene v navadni pečici. Zato tokrat objava, kako se pripravi in speče naša domača pizza. 

Veliko jih pravi, da je edina prava pizza iz krušne peči in sigurno se strinjam z njimi. Jaz ne bom nikoli rekel, da je moja pizza takšna kot iz krušne peči, lahko pa sigurno trdim, da lahko spečem domačo pizzo v navadni pečici, brez posebnih pripomočkov, da izgleda, kot da bi bila pečena v krušni peči. Da ne boste mislili, da delam samo na izgledu, ampak tudi okus pizze je zelo dober. Kje so že tisti časi, ko sem pizze pripravljal, tako kot nas jih večina pripravljala, z debelim testom, kot da bi jedel kruh z dodatki, in precej dolgim časom pečenja. Če pogledam v objavo izpred malo več kot 5 let Vegetarijanska pizza na moj način, se vidi ravno to, o čem sem pisal v stavku pred tem. V času, ko sem takrat spekel eno samo pizzo, sedaj spečem tri pizze zaporedoma.

Prave pizze se pečejo v krušnih pečeh, kjer peči dosežejo čez 400-500 stopinj in to samo 90-100 sekund. Na žalost takšnih peči nimamo v kuhinjah. Sem pa na spletu zasledil, da je nekdo predelal novejšo  pečico, da je lahko pekel pizzo kar s programom piroliza, ki doseže te visoke temperature. Problem je v tem, ker se v tem programu pečica zaklene in vrat ne moreš odpreti ves čas poteka programa. Njemu je  nekako uspelo umaknil blokado in je lahko spekel pizzo v zelo kratkem času. 

V naši kuhinji  je zelo stara pečica, ki ima najvišjo temperaturo 275 stopinj, kar je dovolj, da lahko pizzo spečem v cca 5 minutah.  Važna je samo predpriprava in to je, da debel pladenj za peko pred peko pizze zelo segrejem. Vem, da ste nekateri že nabavili posebne kamne za peko pizze oziroma šamotne plošče, ki omogočajo imitacijo peke kot v krušni peči. Ta moja objava je samo to, da se da  speči takšna pizza tudi brez teh šamotnih plošč in kamnom za peko pizze. Čeprav bi si tudi sam želel novo pečico, ki doseže 310 stopinj (je že na WISH listi oziroma, bo treba pisati božičku za velike fante). 

Da se domača pizza tako hitro speče v pečici je potrebno tudi to, da testo dovolj na tanko raztegnemo. Tisti časi pizze z debelim testom so že mimo. Tudi v pizzerijah ne boste dobili več tako debelega testa. Razen če ste res ljubitelj, da so pizze debele. Pravilno je, da je testo na sredini nekje 2-3 mm, rob pa lahko pustite malo debelejši, da se med peko napihne. 

Pečeni rezanci z zelenjavo

Vedno me je presenečalo to, kako hitro smo v Kitajski restavraciji dobili na mizo jed, ki smo jo malo pred tem naročili. Vem, da so priloge kot je riž, kuhane že vnaprej, da je vsa zelenjava že narezana za uporabo, vendar pa je sama priprava jedi v voku res preprosta in zelo hitra. Tudi tokrat je bila zelenjava že narezana in kitajski rezanci skuhani, za pečene rezance z zelenjavo, pa rabimo samo 2 minuti. 

Že od nekdaj smo veliki ljubitelji kitajske kuhinje, nad katero sta me navdušila starša moje boljše polovice. Včasih si nisem predstavljal kosila brez mesa in poleg ostalih prilog še vsaj dveh rezin kruha, potem pa sem enkrat probal kitajsko kuhinjo in se je to kar naenkrat vse spremenilo. Na naših krožnikih  je začela pravladovati zelenjava, ki je lahko na zelo hiter način nadvse odlično pripravljena in okusna. 

V današnjem času se že skoraj v vsaki malce večji trgovini dobi azijske začimbe in ostale sestavine, da lahko doma pripravimo hitro in preprosto azijsko jed, kot so pečeni rezanci z zelenjavo. 

Pikantni njoki

V nekaj zadnjih objavah sem pisal, da je letos bolj slaba sezona čilijev, pa se moram počasi ugrizniti v jezik. Dogaja se namreč to, da kljub slabemu in mrzlemu vremenu čiliji še vedno dozorevajo. Res pa je to, da dozorevajo z veliko zamudo. Tudi čisto nedozorjene čilije lahko uporabi pri pripravi jedi in tokrat so iz njih nastali pikantni njoki.

Jalapeno čili je ena izmed najbolj znanih vrst čilijev, ki je vsesplošno uporaben. Gre za manj pekočo vrsto čilijev, ki po skovilovi lestvici dosegajo med 2.000 do 10.000 skovilov. Jalapeno čilijev je tudi več vrst, ki se med seboj ločijo po obliki (večji, manjši, debelejši) in po času dozorevanja. Lahko bi rekli, da je njihovo uživanje kot neke vrste ruska ruleta, ker nikoli ne veš, kateri te bo presenetil. Lahko poješ pet čisto malo pekočih, pa te potem šesti presneti, ki je veliko bolj pekoč, kot vsi ostali. Prav tako je tudi zanimivo to, da se uporabljajo že nedozoreli v zeleni barvi, kakor tudi tisti, ki dozorijo in se obarvajo v rdečo barvo. Največkrat jih uporabljajo ravno te nedozorele v zeleni barvi, ki jih lahko večkrat zasledimo kot narezane na kolobarčke in vložene v kisu. Tudi sam večkrat uporabim še zelene jalapeno čilije, ki so mi po okusu malce boljši kot dozoreli. Pred časom sem že objavil recept za polnjene jalapeno čilije, ki si ga lahko ogledate v objavi Jalapeno tapas. 

Včasih se vsi znajdemo pred dilemo, kaj pripraviti za kosilo na hitro in brez prevelikega kompliciranja. Krompirjevi njoki so eni izmed tistih jedi, ki niso preveč komplicirani za pripravo. Lahko jih kupimo že pripravljene, ki se samo skuhajo, lahko pa kakšen dan pripravimo večjo količino domačih njokov, ki jih razdelimo po porcijah, jih zamrznemo ter jih uporabimo, takrat ko nimamo preveč časa za kuhanje. Za pikantne njoke pa potrebujemo še malce čilija, sveže bazilike, malce pinjol in dobro domače olivno olje. 

Špargljeva pita

Radi imamo domače, a ne? Tudi vi prisegate na domače sestavine? Našo družinico lahko štejem med tiste, ki prisegamo na domače sestavine oziroma tiste, za katere vemo njihov izvor. Čeprav se hrana venomer draži, je treba vseeno nekaj storiti zase in si privoščiti izdelke slovenskih proizvajalcev, ki nam ponujajo domače pridelke in te najdete tudi v Mercatorju pod sloganom Radi imamo domače. Kako si predstavljam pristno domače kosilo po naše, vam opišem v naslednjih vrsticah o špargljevi piti. 

Maj se še ni končal in sezona špargljev je še vendo na višku. Kot sem že enkrat napisal, si za šparglje velja zapomniti znani rek "Aprilski so za mojega šefa, majski zame, junijski pa za mojega osla". Glede na ta rek se lahko štejem med vse tri, saj so v času sezone večkrat na naših krožnikih, pa če je to april, maj ali junij. Prav tako je čas mlade špinače, ki je zelenjava, ki sem se je v mladih letih branil, sedaj pa se večkrat na teden znajde v krožniku ali pa v jutranjih sokcih ali smoothijih. Če povežeš ti dve zelenjavi v eno jed, nastane špargljeva pita, ki je za nas  pristno domače kosilo, pripravljeno iz domačih sestavin. 

Ni samo špargljeva pita tista, ki je za kosilo, saj zraven spada še kakšna špargljeva kremna juhica  ali pa zadnjič predstavljena kremna juha z bobom in korenčkom in domača solata. Špargljevo pito  lahko pripravimo tudi za malico v službi, saj se lahko naslednji dan pogreje in je še vedno odlična. 

Kremna juha z bobom in korenčkom

Bob! Ena izmed najstarejših stročnic, ki je skoraj že pozabljena ter jo goji le malo pridelovalcev zelenjave. Na srečo jo lahko dobim na Ljubljanski tržnici pri Gospodarju sonca in zato tokrat objavljem preprost recept za kremno juho z bobom in korenčkom. 

Kot sem že večkrat pisal, se držimo tega, da doma uporabljamo in se čimbolj prehranjujemo s sezonsko zelenjavo. Kot nadomestek mesa se v naši prehrani najde zelo veliko stročnic. Med njimi je tudi bob, ki spada med najbolj zgodnje stročnice, kjer je prvi pridelek že maja ali začetek junija.  Bob je odporen na mraz, zato sadike preživijo tudi v hladnem spomladanskem vremenu. 

Mladi bob lahko uživamo v strokih, tako kot pri fižolu  (stročji fižol) ali grahu in se ga pripravi na podoben način. Ko so stroki že velike velikosti (starejši), se ga raje izlušči, saj je v stokih debelejša ovojnica, ki ščiti zrnja pred zmrzaljo (razvidno iz fotke od blizu). Največkrat pri bobu uporabljamo  samo zrnje, ki je uporabno kot sveže ali kasneje posušeno. Tako kot sveže se lahko tudi suho zrnje z namakanjem uporabi kot ostale stročnice v različnih jedeh. Posušena zrnja lahko tudi zmeljemo ter iz tega spečemo pecivo ali ga dodamo med sestavine in iz tega spečemo kruh. 

Kremna juha iz mladega boba je pripravljena precej hitro in enostavno, za lepšo barvo pa poskrbita korenček in rdeča čebula. Juha iz samega boba bi bila bledo zelene barve, s korenčkom in rdečo čebulo pa je dobila rumenkasto spomladansko barvo. 

Recepti s šparglji

Ker sem opazil, da je blog postal že malce nepregleden in nekateri starejši recepeti niso tako obiskani, ker obiskovalci ne uporabljajo brskalnika - polja za iskanje na desni strani, sem se odločil, da naredim v sezonskem času objavim zbirke receptov glede na sezonsko zelenjavo. Verjetno boste med njimi našli tudi takšne, ki jih še niste preizkusili ali pa se vam bodo zdeli zanimivi in jih boste želeli preizkusiti.

Kot prva zbirka bo zbirka receptov na temo špargljev, ki so trenutno sezonska zelenjava.

Pesto iz špragljevih vršičkov

Frtalja z dvijimi šparglji in posušenim paradižnikom

 Šparglji z zeliščnim prelivom 

Rižota z dvijimi šparglji

 Testeninska solata s šparglji in češnjevcem

Šparglji na žaru s feto in pečen mlad krompirček

Šparglji v omaki

Rižota s šparglji

Spomladanska kvinojina solata

 
Divji špraglji v pečici

Topel sendvič s šparglji

To je le nekaj idej za pripravo divjih špargljev ali pa vzgojenih špargljev.

Topel sendvič s šparglji

Juhuuuu! Sezona domačih špargljev se je končno začela. Čeprav so v trgovinah že nekaj čas prodajali italijske šparglje, sem raje malce počakal in začel letošnjo sezono objav z domačimi šparglji. Pri nas doma smo res veliki ljubitelji špargljev in jih pripravljamo na različne načine, zato je tudi na blogu kar precej receptov za pripravo špargljev. Ker me je zadnjič sodelavka opomnila, da so ji bile zanimive  objave, kjer sem pisal o malicah v službi, sem se odločil, da tokrat objavim preprost način uporabe špargljev v jedi, ki je lahko tudi malica v službi - topel sendvič s šparglji.

Kljub temu, da smo se odločili, da iz naše prehrane črtamo cel kup izdelkov (predvsem meso in  mlečne izdelke) je treba v službi še vedno malicati. Kot so že nekdaj dejali, da "prazen žakelj ne stoji pokonci", se lahko s tem strinjamo in to še vedno drži. Ali pa kot tista simpatična reklama iz televizije za Snickers in slogan "Lačen si ful drugačen!", ki prikaže, da smo ljudje res drugačni, če nekaj ne pojemo. Največkrat je narobe to, da pojemo preveč predelane hrane, ki zvišuje nivo krvnega sladorja, ki potem ko le-ta pade, poskrbi za to, da se počutimo še bolj lačne. In ker smo "zopet" lačni je najlažje spet pojesti nekaj, kar je že pripravljeno in se začnemo vrteti v začaranem krogu. Ne bom napisal, da je vsa naša hrane nepripravljena, se pa trudimo, da je tega zelo malo in stremimo k temu, da raje uporabljamo sveže in domače sezonske izdelke.

Če imate v službi opekač ali manjšo pečico in imate možnost za pripravo toplih sendvičev, si lahko pripravite takšen okusen topel sendvič s svežimi šparglji. 

Preprosto polnjeni čiliji

Sezona čilija se nadaljuje v jesen, zato bo na blogu še nekaj objav usmerjenih v te vizualno lepe rastline z barvno privlačnimi plodovi, med katerimi se skrivajo pravi majhni peklenčki. Pozna se, da se je tudi pri nas začel neke vrste čilibum, saj je zaznati čedalje več gojiteljev čilijev, vzgojiteljev in prodajalcev sadik čilijev ter izdelovalcev čili omak in drugih pekočih izdelkov.

Ne bom tajil, da nisem vsaj malo obseden s čiliji in to v vseh pogledih. Letos sem na veliko (kolikor se je le dalo) vzgajal sadike, skrbel za rast rastlin in plodov ter na koncu bil obilno nagrajen z zrelimi plodovi različnih vrst čilijev. Čiliji še vedno cvetijo in nastavljajo nove plodove, zato si želim, da ne bo napovedano vreme ustavilo rast teh plodov. Že v prejšnji objavi o pekoči čili omaki sem obljubil, da bom o tem napisal posebno objavo, pa mi še vedno ni uspelo pregledati vseh fotografij in narediti izbor za objavo, zato danes en zares preprost in hiter recept za preprosto polnjenje čilije. 

Ena izmed najbolj blagih oziroma manj pekočih vrst čilijev ki jih gojim, so čiliji  Cherry bomb. Če jih ne bi nikoli videli, bi vam že ime sugestiralo, da gre verjetno za rdeče obarvane čilije podobne češnjam. Ne bi se motili, saj so res čiliji Cherry bomb rdeče barve, izgledajo pa kot malo večje češnje.  Cherry bomb  spadajo v rod Capsicum Annuum, kamor spada tudi paprika, ki sploh ni pekoča, vendar pa so Charry bomb malo pekoči z 2.500 do 5.000 scovillov. Zelo so primerni za polnjenje, zato jih največkrat vidimo polnjene z bakalrjem, mozzarelo, drugimi siri in največkrat vložene.  

Cherry bomb čiliji niso edini, ki jih lahko polnimo, saj je še veliko drugih vrst primernih za polnjene, ki poskrbi, da čiliji niso tako pekoči. V objavi Jalapeno tapas sem predstavil polnitev za čilije vrste Jalapeno, ki vzame malo več časa, tokrat pa zelo zelo preprosta polnitev, sploh za tiste ki so ljubitelji artičok in sira.

Polnitev iz artičok in sira je nastala čisto naključno in po trenutni inspiraciji, saj je bilo treba obrati že zrele plodove, da lahko rastlina nadaljuje z vzgojo novih plodov.  Po obiranju in pregledu sestavin, ki sem jih imel doma, se je lučka (žarnica) v glavi prižgala, ko sem zagledal kozarec vloženih artičok.  Pomislil sem - mešanica vloženih artičok in veganskega sira bo pa ja dobra, a ne? Nisem se motil, saj je nastala sladko kiselkasta mešanica, ki oblaži pekočino čilijev. 

Čičerika kot prigrizek

V zadnjem času je splet preplavilo odkritje, da se da iz tekočine, ki je v konzervah stročnic, narediti neke vrste veganski beljakov sneg (meringue). Iz njega se da nato pripraviti veganske španske vetrce, vegansko pavlovo in podobne sladice, ki jih prej vegani niso mogli pripraviti. Največkrat uporabljajo  tekočino iz konzerv kuhane čičerike, nekateri pa veganski beljakov sneg izdelujejo iz tekočine različnih vrst fižola.

Tudi sam sem preizkusil pripraviti veganski beljakov sneg, enkrat neuspešno (uporaba vanilijevih strokov namočenih v alkoholu in se je sneg sesedel), naslednjič pa uspešno. Res je, da je to odkritje pravi blagoslov za tiste, ki imajo radi zelo zelo sladke in na zobe limajoče sladice, vendar pa sem sam že prešel to fazo sladkosnedosti in na to ostajajo le sladki spomini iz otroških let. Verjamem tudi, da so nekateri kupili konzerve čičerike samo zato, da so lahko sami preizkusili ali to deluje, niso pa vedeli kam s čičeriko. Čičerika je pri nas bolj zapostavljena stročnica in je mnogi sploh ne poznajo. O čičeriki sem tudi že pisal pri pripravi domačega humusa in pa v receptu za čičeriko z gobami v smetanovi omaki, danes pa predstavitev receptov, kjer je čičerika kot prigrizek. 

Mercator nam je v sklopu projekta #KuhaM zopet zadal izziv za zdrav prigrizek in današnja recepta, kjer bo čičerika kot prigrizek, lahko sigurno štejemo med bolj zdrave prigrizke.

Receptov za pripravo čičerike kot prigrizek je na spletu celo morje, zato tople vode tokrat ne bom odkrival, je pa to idealna priložnost, da se vsa čičerika, ki bo ostala iz konzerv in tista, ki jo boste sami namakali in kuhali (tako, kot pri nas) porabi kot prigrizek. En recept bo za junake oziroma za tiste, ki imajo radi bolj pikantno hrano, drugi pa za tiste, ki so bolj sladkosnedi.

Če boste uporabili čičeriko iz konzerve, potem lahko namakanje in kuhanje preskočite in preidete kar na pečenje, če pa uporabite suho surovo čičeriko, pa so navodila za pripravo spodaj.

Polnjene artičoke

Poleg slovenskih špargljev je sedaj pravi čas za mlade artičoke. Glede na to, da je sezona mladih artičok zelo kratka in traja cca 1 mesec, je treba takrat izkoristiti to zelo zdravo zelenjavo, zato je danes na vrsti recept za še eno vegetarijsko jed in sicer  polnjene artičoke. 

Kako se artičoke pravilno očistijo in nekatere recepte lahko pogledate v objavah Mlade artičoke z lososom in kifelčarjem, Mlade artičoke s česnom in paradižnikom, Popečene artičoke s krompirjem in v eni izmed prvih objav Artičoke in ananasov tiramisu. Tudi naslovna fotografija, ki krasi blog easy-recepti je prav iz nama ljube jedi,  mlade artičoke s česnom in paradižnikom.

Artičoka je ena izmed bolj privlačnih vrst zelenjave. Čeprav na zunaj deluje čvrsto, trdo, nedostopno in skrivnostno, pa je v notranjosti pravi srček. In to mislim dobesedno, saj notranjemu delu artičoke rečemo artičokin srček. Poleg tega so artičoke zelenjava, ki jo z veseljem fotografiram. Pri fotografiranju artičok skoraj vedno nastanejo odlične fotografije, saj so artičoke sestavljene zelo zanimivo in imajo privlačen vzorec, ki je pravi magnet za objektive. 

Različne vrste artičok, ki jih prodaja kmetija Žiber GospoDAR sonca.

Se še spomnite tistega glasnega zvoka, ki je zelo dolgo tega iz rumenih tovornjačkov tulil na parkiriščih v mestih in vaseh? Če se niste sami spomnili, vas lahko spomnim, da je šlo za tovornjačke podjetja Family frost. Ker sta "tašča in tast" takrat živela na vasi, sta si včasih pri njih naročila več različnih izdelkov in med njimi so bile tudi polnjene artičoke, ki so bile zamrznjene in pripravljene za hitro pripravo. Takrat artičok drugačnih kot vloženih, sploh nisem še poznal, pa še teh nisem jedel, zato so nama bile te polnjene artičoke zelo všeč. Ko pa sem čez nekaj let na Ljubljanski tržnici pri GospoDARju sonca odkril domače  mlade artičoke, je bilo prav, da poleg ostalih receptov iz  njih pripravim tudi polnjene artičoke. 

Pečena polenta z gobami

Ste ljubitelji polente ali pa se štejete med tiste, ki je ne marajo? Kako pa gobe? Imate rajši tiste, ki jih naberete sami ali pa se zadovoljite tudi s temi iz trgovin? Pri nas smo vsi ljubitelji polente in tudi gob, še posebej če so sveže nabrane. Če pa teh ni, se zadovoljimo tudi z gobami, ki ne rastejo v naših gozdovih in ene izmed takšnih so šitake. Današnja objava je neke vrste še ena reinkarnacija recepta iz začetka mojih kuharskih podvigov in sicer pečena polenta z gobami. 

O zdravilnih lastnostih gob vrste Šitake sem že pisal v objavi Ajdova kaša in šitake in  jih večkrat uporabim pri pripravi različnih jedi, čeprav sem ravnokar ugotovil, da je na blogu objavljen samo ta recept z ajdovo kašo. O polenti pa sploh še nisem pisal, pa je večkrat na našem jedilniku. Smešno, ampak resnično. 

Včasih je recept za pečeno polento z gobami, med sestavinami vseboval kislo smetano in sir, katera je sedaj v receptu zamenjala žlička koruznega škroba z nekaj vode in veganski sir znamke Violife, ki je zelo dober nadomestek navadnega sira in je primeren za vegane, ker ne vsebuje živalskih maščob in laktoze. Veganski sir Violife se dobi v Kalčku in sicer obstaja več različnih okusov - navaden, pizza, paprika, mozzarela in z zelišči. Obstaja tudi Violife ribani sir za pizzo, vendar nam ni tako všeč in je veliko bolje ter ceneje, če kupite tega z okusom Mozzarela in ga sami narežete ali naribate ter potresete po pizzi.

Divji hmelj - Humulus lupulus

Še ena izmed objav v sklopu samoraslih rastlin, katere predstavljamo skupaj z GospoDARjem sonca. Kot sem že zadnjič omenil, je v tem pomladnem času takšnih užitnih samoraslih rastlin toliko, da si z nabiranjem le teh prihranimo tudi kakšen evro. V teh toplih dnevih lahko združimo prijetno s koristnim in med sprehodom po travnikih ali obronkih gozdov stran od mestnega vrveža, naberemo različne vrste samoraslih rastlih, med katerimi je tudi divji hmelj.

Po objavah o Škrbinki, Divjem poru in Divjem radiču, danes skupaj z GospoDARjem sonca predstavljamo divji hmelj z botaničnim imenom Humulus lupulus, ki zeljnata trajnica  iz družine konopljevk. Čeprav ste ob besedi hmelj verjetno pomislili na pivo, pa se danes ne bomo šli pivovarje in ne bomo bomo predstavljali piva.

Tokrat bo govora o mladih poganjkih divjega hmelja, ki so kot  divji šparglji prava poslastica med ljubitelji pomladne  zelenjave. Divji hmelj kot samonikla rastlina raste na vlažnih in bolj senčnih tleh. Največkrat ga najdemo ob bregovih potokov, rek ali stoječih voda.

Navsezgodaj pomladi poženejo iz tal mladi poganjki divjega hmelja, ki jih nabiramo še zelo mlade. Te mlade poganjke nabiramo od začetka pomladi do meseca  maja. Ker pa ti poganjki divjega hmelja rastejo zelo hitro, v kratkem zrastejo do višine, da se je treba z njimi tudi stegniti. Enako kot divje šparglje se jih nabira tako, da se jih odlomi na delu, kjer so še krhki, to je cca zadnjih 20 do 30 cm. Spodnji odlomljeni del postane kmalu trši in vlaknat in  če ga ne porabimo takoj, je potrebno pri pripravi spodnji del (cca 3 cm) odrezati. Če pa naberete divjega hmelja toliko, da ga ne morete  porabili takoj, ga lahko zamrznete ali pa ga vložite v kis.

Divji hmelj krepi organizem, zaradi grenčic vzpodbuja prebavo, vsebuje veliko vitamina C (celo več kot limona), antioksidantov, rudnin, grenčic, flavonoidov in drugih bioaktivnih snovi. 

Spomladanski zavitki

Zopet je na vrsti Mercatorjev izziv v sklopu njihovega projekta KuhaM. Do sedaj se je na blogu zvrstilo že pet izzivov, ki so bili v povezavi :

- o ozimnici, kjer sem predstavil Mini jabolčna pito

- o tradicionalnem slovenskem zajtrku, kjer je bila objava o Tradicionalni slovenski zajtrk malo drugače

- o prazničnih jedeh, kjer sem predstavil Novoletno sladico s penečim vinom in malinami

- o zdravih smoothijih, kjer sem predstavil Smoothi na dan, ter

- o zdravih krofih, kjer sem predstavil Kokosove krofe

Tokratni izziv je bil kot naročen zame, saj so mi takšne jedi pisane na kožo. V tokratnem izzivu smo morali  predstaviti majhne zelenjavne grižljajčke oziroma spomladanske zavitke. 

 

Včasih, ko še nisem imel tako "zelo rad" zelenjave, si kaj takšnega sigurno ne bi šel pripraviti, sedaj pa je to neke vrste hrana za mojo dušo. Čeprav jih lahko ocvremo, pa takšne spomladanske zavitke pri nas jemo kar surove.  Še najboljši so, če jih pomakamo v kakšno močnejšo pomako, kot je humus s sušenimi paradižniki ali pa najpreprostejša česnova omaka, ki sem jo predstavil že v objavi Brokoli v česnovi omaki. 

Verjetno bi se tudi več ljudi odločilo pripraviti domače zavitke, vendar pa je bilo včasih težko dobiti rižev papir iz katerega so narejeni ti spomladanski zavitki. Včasih smo ta rižev papir iskali po specializiranih trgovinah z azijsko prehrano, sedaj pa lahko rižev papir dobiti tudi v večjih supermakrteih, kot je Mercator in sicer na oddelku, kjer so azijske sestavine.