Polnjeni šampinjoni

Šampinjoni so ene izmed tistih gob, katere so v huhinji skoraj navečkrat zastopane, saj jih je možno pripravit na vse mogoče načine. Lahko jih celo jemo tudi surove, naprimer narezane v kakšni solati. Tokrat pa predstavljam moj najbolj osnovni način priprave polnjenih šampinjonov na lahkoten način. 

Sestavine:

- 20-25 velikih ali srednje velikih šampinjonov

- 2 mladi čebulici z zelenjem 

- 2 stroka česna

- 4 večje vejice petršilja

- 4 vejice svežega timijana

- 2 polni žlici kisle smetane

- nariban sir za gratiniranje

- sol, poper in olivno olje

- 2 vejici peteršilja za okrasitev

Šampinjone operemo, jim odstranimo betke in če želite jih še z žličko malo izdolbemo. Betke in 3 cele šampinjone narežemo na majhne koščke. Nasekljamo mlado čebulico skupaj z zelenjem, nsekljamo česen, peteršilj in osmukamo timijanove listke iz vejic. 

V ponvi segrejemo olivno olje, na hitro prepražimo mlado čebulico in česen (1 min). Dodamo narezane šampinjone in jih pražimo 2 minuti, nato dodamo nasekljan peteršilj in timijan, premešamo in dodamo 2 polni žlici kisle smetane. Popramo in solimo ter kuhamo še 2 minuti. Vse priprave v ponvi je cca. 5 minut.

Šampinjone zložimo v pekač, jih napolnimo z nastalo maso in potresemo s sirom za gratiniranje. 

Pečemo v ogreti pečici 10 minut na 200 stopinjah oziroma toliko časa, da se sir stopi.

Predno postrežemo, jih potresemo še z nasekljanim peteršilom.

Super hiter in preprost način za polnjene šampinjone na moj "easy" način.

Čičerika z gobami v smetanovi omaki

Letos bo 10 let od kar sva se z mojo odločila, da ne bova več jedla mesa (razen rib in morskih sadežev) in sva v najino kuhinjo začela vnašati bolj zdrave sestavine, ki nadomeščajo riž in krompir. Riža in krompirja nisva čisto črtala iz jedilnika, vendar pa smo začeli doma uporabljati veliko ajdove kaše, kamuta, kvinoje, kus kusa in pire. Čičerike, kot same,  nismo uporabljali razen na solatah in kot bio humus namaz, ki nam je vsem všeč.  Ker pa je prišel čas, da pa mogoče zadevo še malo dvigneva na višjo raven, sva se odločila, da bova začela uporabljati tudi čičeriko za pripravo "samostojnih" jedi. 

Glede na to, da je čičerika s 25-odstotno vsebnostjo beljakovin, med njimi lizina in treonina, 60 odstotki ogljikovih hidratov, s koristnimi maščobami (4,5 odstotka) in bogastvom vitaminov ter mineralov vam s čičeriko na jedilniku ni potrebno dodajati nobenih drugih hranil. Porcija čičerike bo vaše telo obogatila z vitamini A , B1, B2, B3, C, D, E ter z železom, fosforjem, cinkom, manganom, kalijem, kalcijem in magnezijem. Po zaslugi prehranskih vlaknin pospešuje prebavo in veže strupe iz črevesja. Poleg tega pomaga odvajati odvečno vodo iz telesa, s čimer poskrbi za optimalno delovanje ledvic. Glikemični indeks čičerike se giblje med 28 in 32, zato je uživanje čičerike priporočljivo tudi za sladkorne bolnike. V skladu z rezultati nekaterih raziskav celo preprečuje razvoj sladkorne bolezni. Uživanje čičerike naj bi bilo koristno tudi pri preprečevanju razvoja bolezni srca in ožilja. Z rednim uživanjem nižamo raven "slabega" holesterola v telesu. Vir http://www.bodieko.si/cicerika

Za prvič sem se odločil, da zraven kuhane čičerike naredim še rjave šampinjone v smetanovi omaki, kateri so verjetno  povozili vse kar je bilo zdravega v čičeriki. 

Tokratno kosilo je bilo sestavljeno iz

- 200 gramov čičerike

- 250 gramov rjavih šampinjonov

- 200 gramov kisle smetane (bio, kakopak)

- majhna čebula

- 2 stroka česna

- olivc, sol, poper in malo origana (ne vem zakaj, ampak meni prav paše origano na šampinjone)

- peteršil za posip

Problem pri čičeriki je samo čas priprave. Glede na to, da sem kupil neko super-duper bio čičeriko, jo je bilo treba namakati čez noč v vodi. Naslednji dan sem zamenjal vodo in jo kuhal 50 minut.

Na oljčnem olju prepražimo čebulo in česen ter dodamo narezane šampinjone. Na hitro prepražimo (1-2 minutke), da ne spustijo vse vode in ostanejo še veliki, dodamo origano in poper, zmanjšamo temperaturo in dodamo kislo smetano. Kuhamo na nizki temperaturi, da se smetana razstopi, vendar ne zavre cca 5 minut. Na koncu solimo po okusu, kar pri nas pomeni zelo malo. Serviramo na krožnike in potresemo s svežim peteršiljem. Zraven pa cela skleda solate z radičem Castelfranko, česnom, kalčki Alfa-Alfa in brokoli ter mešanica semen (bučna semena, sončnica semena, lan in sezam) z domačim bučnim oljem. Ja vem, že solata je preobilna, ampak tako smo pač navajeni. 

Vsak je dobil 100 gramov kuhane čičerike, ki pa je res zelo nasitna, saj je bilo teh 100 gramov čisto dovolj, za naju, ki sva velika jedca. 

Glede na to, da nama je bila jed všeč, se bo pojavila še kdaj na našem jedilniku. Mogoče v kakšni drugačni v obliki.

Ima kdo kakšne izkušnje s pripravo čičerike, na način ki je vam zelo všeč? Bi ga bil pripravljen deliti z menoj?

Ajdova kaša z rjavimi šampinjoni in gorgonzolo

Ena preprosta in okusna jed, ki je že stalnica na našem krožniku. 

Potrebujemo:

250 g ajdove kaše

1 čebulo

3 stroke česna

250 g rjavih šampinjonov

200 g gorgonzole

3 vejice svežega timijana

sol in poper

Ajdovo kašo skuhamo po navodilu proizvajalca (15-20 minut) in jo odcedimo. Če ste pravilno dozirali tekočino, jo ni treba odcediti, ampak jo samo pustiti, da popije vso tekočino.

Operemo šampinjone in jih narežemo na srednje tanke rezine ter osmukamo timijan. Gorgonzolo narežemo na kocke velike cca. 1 x 1 cm, lahko pa jo tudi nadrobimo.

V večji ponvi na olivnem olju prepražimo čebulo in česen, dodamo timijan in narezane šampinjone ter vse skupaj na hitro prepražimo (2-3 minute). Popramo in solimo, vendar ne preveč, saj bo gorgonzola dodala slanost. Dodamo na kocke narezano gorgonzolo in ajdovo kašo, ter vse skupaj dobro premešamo in takoj serviramo. 

Če želite, da se bodo videli koščki gorgonzole, je treba biti res hiter. Lahko pa tudi počakate, da se gorgonzola čisto stopi, tako kot v mojem primeru, ki je razviden iz fotografije (predno sem pofotkal, seje že stopila v nulo, kljub temu pa je okus ostal).

Ajdova kaša in šampinjoni so res takšna kombinacija, ki v bistvu sploh ne potrebujejo še kakšnih ekstra dodatkov, kljub temu, pa sem danes predstavil eno izmed ljubših izpeljank.

Polnjene bučke Halloween

Kako pripraviti otroka, da bi začel jesti zelenjavo? Kako si vzeti malo časa, da otroka razveseliš s hrano?

Glede prvega vprašanja, pri nas ni problem, ker je naša mala pikica prava "zelenjavarca". Zaenkrat še nismo pripravili zelenjave, katero ne bi pojedla. No na drugo vprašanje, pa bom danes odgovoril. 

Pa začnimo na začetku. V soboto smo domov prinesli okrasne bučke, katere imamo nekatere za dekoracijo, dve pa smo izrezljali. Ker sta bili majhni buči in ker sta bili preveč na toplem sta se omehčali ter padli dol, tako, da smo ju vrgli stran. To pa je tako razžalostilo najino pikico, da je očka sklenil, da ji zopet pričara nasmešek na obraz. Povedal ji je, da bodo za današnje kosilo strašne buče Halloween in krvavi kus kus.

Sestavine za strašen obrok. (nadev je tokrat gobji, lahko pa uporabite kakršnega koli)
- 5 bučk (sem imel res veliko srečo, ker se jih v takšni obliki ne dobi vedno)
- 250 gramov šampinjonov (pol belih, pol rjavih)
- 2 večja paradižnika
- 2 šalotki
- 2 vejici svežega timijana
- žlica polnozrnatih drobtin
- 100 gramov mladega kozjega sira (+še malo sira za gartiniranje)
- sol in poper po okusu

Krvava priloga
- 200 gramov kus kusa
- 1 šalotka
- 3 pelati
- malo posušenega origana in bazilike
- 100 gramov mladega kozjega sira
- sol in poper po okusu

Začel sem z bučkami. Odrezal sem kapico, jih izdolbel z žličko, nato pa z nožkom izrezljal oči, nos in usta. Nastal je takšen kvintet.

Vem, lahko bi bile boljše.

Za nadev sem tokrat narezal šalotki, ju prepražil na oljčnem olju, dodal narezane šampinjone in jih prepražil. Dodal na drobno narezana paradižnika, osmukal vejici timijana, solil popral ter na zmernem ognju kuhal. 5 minut. Nato sem dodal žlico drobtin, katere so popile omako in z nastalo omako napolnil bučke. Na vrhu sem nadrobil mlad kozji sirček in še nekaj sira za gratiniranje, jim namestil pokrivala, ter jih v pečici pekel 30 minut.

Napolnjena bučka.

Pripravljene za peko.

Med pečenjem pa sem pripravil "krvavo" prilogo. Na oljčnem olju sem prepražil narezano šalotko ter dodal narezane neolupljene pelate. Vse skupaj dobro zdušil (na žalost sem moral dodat še pol deci tekočine, da kus kus ne bi bil presuh), solil, popral, dodal malo origana in bazilke ter nazadnje še kus kus. Lonec sem odstavil in ga pokril s pokrovko. Po 5 minutah sem lonec odkril in vanj nadrobil mlad kozji sir ter vse skupaj dobro premešal. 

Ko so bile bučke pečene, sem jih nadeval na krožnike, dodal prilogo ter poklical mojo žalostno pikico. Ko je prišla v kuhinjo, se ji  je ob pogledu na krožnike pričaral velik nasmešek na obraz. Ali je še kaj lepšega, kot videti otroka srečnega in nasmejanega?

Pa še malo igranja z nožem ;)

Ali tudi vi kdaj s hrano pričarate otroku nasmešek na obraz?