Divji por - Allium ampeloprasum porum L

Nadaljujem z objavami o samoraslih rastlinah. Zadnjič sem vam predstavil Škrbinko, objavo si lahko ogledate in preberete v objavi Škrbinka. Naslednja od samorastih rastlin, ki jo skupaj z GospoDARjem sonca predstavljava je divji por. Strokovno botanično je poimenovan Allium ampeloprasum porum L in spada v družino čebulnic. 

Po videzu je podoben navadnemu poru, vendar pa je veliko manjši in tanjši. Lahko bi ga zamenjali tudi z mlado čebulo, saj ji je po spodnjem delu stebla  zelo podoben. Divji por je tudi bližnji sorodnik česna in če pogledate srednji del stebla na zgornji fotografiji, vidite, da se zunanji deli stebla barvajo v rdečo barvo,  spodnji del pa je rahlo zadebeljen kot pri mladem česnu.  Po okusu bi ga opredelili nekje med porom in mladim česnom, čeprav po moje prevladuje okus mladega česna s priokusom po poru. Zmešnjava okusov a ne?

Por ima nizko energijsko vrednost, vsebuje pa veliko prehranskih vlaknin. Poleg tega vsebuje še veliko alicina, ki je najmočnejši naravni  antibiotik, pa vitaminov A, B in C, cinka, bakra, železa in kroma (cela železarna je v njemu). Divji por krepi tudi imunski sistem in spodbuja delovanje žleze ščitnice ter je dober diuretik. 

Pri divjem poru uživamo predvsem spodnji beli del in svetlo zeleni del rastline. Če gre za zelo mlade rastline, potem lahko tudi temno zelene dele listov, ki so takrat še mehki in sladki ter še nimajo preveč trpkega okusa.  

Ker divji por raste iz zemlje in je spodnji del rastline zelo globoko v zemlji, ga moramo pred uporabo dobro oprati. Najprej odrežemo spodnji del pora, kjer so koreninice, odstranimo vsaj en celoten zunanji ovoj (olupimo), odstranimo  temno zelene dele listov (razen če gre za mlado rastlino), zgornjo tretjino razpolovimo in razširimo liste, ter jih dobro opremo pod vodo, da odstranimo zemljo, ki se je nabrala med rastjo na tem delu divjega pora.

Škrbinka

Poleg vseh ostalih zadev, ki se dogajajo v sklopu mojega malega bloga, prihaja na blog še ena novost, ki bo verjetno komu zelo zanimiva ali pa boste izvedeli vsaj še kaj novega. Če sem iskren, bom tudi jaz izvedel veliko novega.  Na blogu bo namreč nov sklop objav o samorastlih in samoniklih užitnih rastlinah, katere lahko uživamo tudi surove ali pa jih uporabimo pri kuhi in jih vključimo v različne recepte. Ta sklop bo  razdeljen na vsaj eno objavo mesečno, lahko pa tudi kakšna več, saj bomo sledili sezonskim rastlinam.

Ideja za te objave je prišla s strani mojega znanca Egidija Žiber-ja, bolj znanega kot GospoDAR sonca, ki ga že nekaj časa omenjam na blogu. Čeprav je njihova stojnica na Ljubljanski tržnici dokaj majhna, pri njih najdeš takšno zelenjavo in rastline, ki jih drugi ne prodajajo. Kot sem že večkrat pisal, na njihovi stojnici ne boste našli veliko različnih vrst zelenjave, ampak večinoma samo sezonsko zelenjavo in samonikle rastline. Prav samonikle rastline so mnogo bolj hranljive od gojenih, poleg tega pa vsebujejo tudi veliko več mineralov.  

Rastlina, ki jo kot prvo predstavljamo je Škrbinka.

Škrbinko štejemo v družino Nebinovke (znanstveno ime Asteraceae), ki je največja družina iz redu košarnic. Plodovi so močno spoščeni, zunanji laski kodeljice pri dnu močno razširjeni. Listi so po robu nazobčani in bodeči.

Pri nas poznamo tri vrste škrbinke in sicer:

- Sonchus maritimus - obmorska škrbinka

- Sonchus arvensis - njivska škrbinka

- Sonchus olaraceus - navadna škrbinka

Škrbinko se nabira v zimskem času, ko je rastlina v mirovanju in še ne cveti. Ko začne cveteti in proizvajati mleček, ni več tako okusna (podobno kot regrat). Uporabni so deli korenin (sploh stržen) ter listi, ki spominjajo na regrat, vendar niso tako grenki ampak imajo sladkast okus. Primorci škrbinki po domače rečejo grandč. Poleg tega, da je zelo okusna ima tudi čistilno lastnost pljuč oziroma bronhijev.

Obmorska škrbinka se nabira po sadovjakih, oljčnih nasadih ter okoliških travnikih.

Ker je zelo podobna regratu, se jo lahko uporabi v solati enako ali podobno kot regrat, zelo radi jo imajo presnojedci zaradi njenega sladksastega okusa in ker ne greni, lahko pa jo uporabite tudi v kuhi, saj jo lahko pripravimo kot špinačo ali blitvo. 

Za predstavitev sem pripravil dva zelo preprosta recepta. Škrbinko kot solatko in škrbinko s krompirjem, kot jo pripravljajo v Dalmaciji namesto blitve.