Sirup iz ingverjeve mete

Danes pa mi lahko močno navijete ušesa. Vas zanima zakaj? Že junija sem v objavi o predstavitvi mojih novih vrst mete in origana napisal, da bom v bodočih objavah predstavil, kakšen uporaben recept.  Izgleda, da se tega nisem držal, saj je danes šele tretja objava, kjer omenjam meto. Se bom pa drugo leto bolj potrudil. Častna pionirska!

Tudi moje mete na balkonu gredo počasi na zimsko spanje. Porezal sem že skoraj vse, zadnja pa mi je ostala ingverjeva meta. Zadnja žetev je bila kar lepo obilna.

Ta recept vam verjetno ne bo prišel prav, saj ingverjeve mete verjetno nimate, gre pa za podoben način izdelave domačega manj sladkega sirupa,  kot ga naredim iz drugih vrst mete.

Sirup iz ingverjeve mete
- 5 litrov vode
- 2 kg rjavega trsnega sladkorja
- sok 10 limon
- velik šop ingverjeve mete (cca 150 do 200 listov)

Kot sem že v prejšnjih objavah različnih sirupov pisal, v moje sirupe ne dajem preveč sladkorja (tako kot so včasih dajale naše mame npr. 5 litrov vode 5 kg sladkorja) prav tako pa tudi ne kakšnih konzervansov oziroma citronke, saj želim, da sirup ostane čim bolj naraven pa čeprav s krajši rokom uporabe.

V večjem loncu zavremo 5 litrov vode in dodamo sladkor, da se stopi. Nato dodamo cel šop ingverjeve mete ter pokrijemo s pokrovko. Pokrito s pokrovko pustim namakati čez noč. Naslednji dan pristavim lonec nazaj na štedilnik, odstranim meto in zoper  zavremo. Ko zavre, dodamo sok iz sveže izstisnjenih limon, dobro premešamo in iz vročega sirupa odstranjujemo peno, ki plava na vrhu. V sterilizirane steklenice napolnimo (precedimo) še vroč sirup, jih previdno zapremo ter jih postavimo v temen prostor, da se počasi ohladijo. 

Sirup je osvežilna kombinacija  z okusom limone, mete in ingverja.

Sirup hranimo v temnem in hladnem prostoru. Ker pa v njemu ni konzervansov, ga ne morem  hraniti za ozimnico in ga je potrebno porabiti v kratkem času.

Domač višnjev sirup

Moja sestra ima zraven hiše majhno višnjo. Ko smo bili zadnjič pri njej na obisku, me vprašala če bom kaj višenj, ker so preveč kisle, da bi jih jedel. Odšel sem do drevesa in jih probal in ugotovil, da so pa res kar precej kisle. Izgleda, da smo se preveč navadili na sladke češnje, sedaj pa v višnjah čutimo le kislost, pa čeprav niso toliko kisle. Vedel sem, da jih bom sigurno lahko za kaj uporabil, zato sem jih začel pridno nabirati. Nabaral sem jih natanko 3 kilograme oziroma eno srednje veliko košaro. Ker sta bila zadnja dva tedna preveč pekovsko usmerjena in smo že vsi imeli čez glavo sladic, sem se odločil, da naredim višnjev sirup na moj način. Nekaj podobnega, kot sem že delal pri sirupih iz mete, melise, ananasa, grenivke in pomaranče. Glede na to, da večinoma pijemo vodo, včasih pa tudi te naše domače sirupe, bi bil višnjev sirup malce popestritev za naše brbončice. 

Domač višnjev sirup:

- 7 litrov vode

- 3 kilograme višenj (prej sem jih izkoščičil)

- 3 kilograme rjavega nerafiniranega trsnega sladkorja

- sok izstisnjen iz 12 limon

Višnje operemo in izkoščičimo. V večji lonec nalijemo 6 litrov vode, nadevamo višnje in kuhamo, da tekočina zavre. Vmešamo sladkor in  počakamo, da se ves sladkor med mešanjem razstopi. Lonec pokrijemo in pustimo do naslednjega dne (24 ur). Naslednji dan istisnemo sok iz 12 limon, ga dobro precedimo, tekočino z višnjami zopet zavremo, nato pa dodamo limonin sok. Pustimo, da še nekaj časa rahlo vre, vmes pa z zajemalko pobiramo in odstranjujemo  peno iz vrha tekočine. Pripravimo 9 litrskih steklenic, katere steriliziramo (jaz jih kar v sterelizatortju za otroške flaške) in nato vroče steklenice napolnimo z vročim višnjevim sirupom. Iz navedenih sestavin je nastalo 9 litrov domačega višnjevega sirupa, ki ne vsebuje umetnih konzervansov, zato je tudi rok trajanja krajši. 

Po prvih vtisih je sirup zelo dober in ravno prav sladek za naše potrebe.

Višnje, ki so se kuhale v sirupu pa smo v dneh pojedli in posočili.

Limonin sirup

Slučajno veste kdo je Dan Peterson? To je ameriški košarkaški trener, ki je večino časa preživel v Italiji in nato na televiziji Koper - Capodistrija komentiral košarkaške tekme. In v tistih letih, ko sem še aktivno igral košarko je bil naš idol, prav tako pa sem imel srečo, da je eno izmed tekem, kjer je igral naš klub in kjer sem bil med igralci tudi komentiral na televiziji.  In kaj ima to veze z današnjo objavo?

Ta isti Dan Peterson je takrat posnel več reklam za ledeni čaj Lipton Ice tea, katere je zaključil  s tistim njegovim prepoznavnim vzklikom "Fenomenale", ki ga je večkrat  uporabil med komentiranjem tekem. Eno izmed teh reklam si lahko ogledate na tem linku Youtube - Dan Peterson.

Okus tega Lipton Ice tea je že skoraj šel v pozabo, saj pri nas doma ne pijemo več kupljenih brezalkoholnih pijač. Ker pa sem nekaj dni nazaj nekje na forumu videl, da rabijo recept za domač limonin sirup, pa sem se odločil da spišem tole objavo. Ta limonin sirup delam že kar nekaj časa in je pri nas doma najbolj priljubljen. Ko sem ga prvič naredil in ga poskusil, me je vrnilo nazaj v tista košarkaška leta, saj je okus zelo podoben kupljenemu Lipton Ice tea-ju, vendar pa brez umetnih konzervansov in barvil. 

Prav tako pa vam danes pokažem oziroma odkrijem, kako se da na lahek način sterilizirati steklenice za sirup.  Ta zgodba pa se začne 6 let nazaj, ko sva z mojo pred rojstvom naše male princeske nabavljala vse živo, kar potem sploh nisva nikoli uporabila. Na seznamu je bil tudi sterilizator znamke Avent za stekleničke. Tega res nisva nikoli uporabila. Nekaj časa je bil že pozabljen na polici, potem pa smo počasi začeli prodajati stvari, ki jih ne rabimo več in sem našel ta pozabljeni sterilizator. Ker je bil še neuporabljen, sem se malo igral z njim in ugotovil, da lahko vanj spravim 3 litrske steklenice, ki jih uporabljam za polnjenje sirupa. Takoj sem zadevo preizkusil in lahko samo povem, da zadeva dela kot mora. Zato je tukaj predlog za vse tiste, ki tega ne uporabljate več, da ga lahko uporabite za sterilizacijo vseh teh posodic, kozarcev oziroma steklenic za vlaganje. 

Sedaj pa k receptu za 6 litrov limoninega sirupa. 

V večjem loncu zavremo 5 litrov vode. Med čakanjem, da voda zavre iz 12 večjih limon izstisnemo sok in ga na cedilu precedimo. Iz 12 limon pride med 6 in 7 dcl limoninega soka. Ko voda zavre vmešamo 1,5 kg rjavega sladkorja in počakamo, da se razstopi. Ko je voda zopet zavrela pa vanjo vlijemo limonin sok, premešamo, počakamo, da še enkrat zavre in potem odstavimo iz štedilnika. Če je na vrhu nastala kakšna pena, jo z žlico odstranimo.

V sterelizatorju stereliziramo stekenice 10 minut (po tri 10 minut) in v še vroče steklenice nalijemo vroč limonim sirup. Zapremo in damo v temen prostor na ohlajanje. 

Kot sem že v prejšnjih receptih za sirup pisal je 1,5 kg rjavega sladkorja na 5 litrov tekočine čisto dovolj, da lahko nato mešamo sirup z vodo, tako, da v kozarec naročimo malo manj kot za prst sirupa in bo okus pravi.

Ker sirup nima nobenih umetnih konzervansov, ga je potrebno kar hitro porabiti, v bistvu je pri nas ostal najdlje en mesec. Pa da ne bo pomote. V tem času se ni pokvaril, ampak smo ga pač porabili. 

Sirup iz vijolične bazilike

Tale sirup pa je čisti zadetek v polno. Začelo se je tako, da sem bil v soboto že ob 7.00 uri na glavni Ljubljanski tržnici, kjer sem se spet ustavil pri mamci, kjer kupujem tista zelišča, katerih nimam doma. Kljub temu, da sem si preventivno naredil zalogo vijolične bazilike (v zmrzovalniku sta shranjena litrski in pol litrski glaž) nisem mogel, da ne bi vzel tri šopke vijolične bazilike. Ker sem velik odjemalec te njene bazilike mi je dala mamca še dva za povrh. Tako sem romal doma spet s 5 šopki bazilke in si mislil, jih bom že za kaj uporabil. Lahko bi rekel, da je bila vožnja domov prav aromatična, saj je v avtu dišalo po baziliki. Prav tako pa sem že v avtu premišljeval, kaj bi naredil s toliko bazilike. Dobil sem idejo, da iz bazilike naredim sirup, saj izdelava ne more biti precej drugačna od ostalih sirupov kot so metin, melisin in ostali. 

Za  zadetek v polno sem uporabil (tokrat sem igral malo bolj na sigurno, saj sem hotel ohraniti barvo):

- 5 šopkov vijolične bazilike

- 1,5 kg sladkorja

- 3,5 litra vode

- sok ene limone

Baziliko sem opral in iz stebelc osmukal vse liste, saj je bilo listov več kot preveč. Liste sem nato še enkrat opral in jih pustil, da so se osušili. Medtem sem v večjem loncu zavrel vodo in dodal sladkor. Tokrat sem uporabil navaden beli sladkor, saj sem upal, da bo nastal sirup nežno rdeče barve, kar pa bi z uporabo rjavega sladkorja uničil. Ko se je sladkor stopil in je voda še enkrat zavrela, sem lonec odstavil iz štedilnika in ga pokril s pokrovko. Lističe bazilike sem na hitro nasekljal na manjše kose, nato pa jih dal v lonec, pokril s pokrovko ter pustil pokrite do naslednjega dne (celih 24 ur). Naslednji dan me je v loncu že čakala rdeče-obarvana-dišeča-po-baziliki tekočina, katero sem precedil, nato pa jo ponovno zavrel in ji dodal sok ene limone. Ko se je malo ohladila, sem jo pretočil v segrete steklenice, pri čemer sem napolnil 4 litrske steklenice.

Lističe rdeče bazilike.

Naslednji dan pa je bil dan D, ko je bilo treba preizkusiti, kaj sem tokrat ustvaril. Kot ostali sirupi se tudi tale redči z vodo. Že po prvem požirku sem vedel, da sem spet zadel v polno. Spet mi je uspel super sirup. Odličen sirup, kateri ima vonj o baziliki, okus pa je mešanica bazilike z rahlim pridihom limone.  Tudi moja boljša polovica je po prvem kozarcu priznala, da je bila sprva skeptična, da bo tokrat nastal dober sirup, sedaj pa je tudi ona presenečena, kako dober sirup je nastal iz kupa bazilike, sladkorja in vode. 

Ob objavi tega zapisa je prva steklenica že pošla, druga pa je že pri polovici. Ne bom dejal, da za hitro izginjanje sirupa ni krivo vreme, vendar pa je ta sirup tako dober, da ga bo potrebno kmalu spet narediti. 

Ko sem se spravil pisati tale zapis, sem šel preverjati na net, če že obstaja kakšen zapis o sirupu iz bazilike. Eden izmed zadetkov je na strani www.kulinarika.net/, kjer je skoraj identičen recept kot tale moj. Med mnenji je nekdo omenjal baziliko Magic Blue. Slučajno kdo ve, kje bi se dalo dobit to vrsto bazilike?

Melonin sirup

Danes pa ena predstavitev izdelka, kateri bo bolj muha enodnevnica. En dan je namreč zdržal tale sirup predno ga je skoraj zmanjkalo. Ker sem dobil eno melono vrste Galia, ki ni naša najbolj priljubljena, sem se spomnil soka iz melon, katerega sem večkrat kupil pred davnimi leti, sedaj pa ga ne vidim več na prodajnih policah. Vem, da je bil pakiran v tetrapaku po 1,5 litra, vendar se znamke oziroma izdelovalca tega soka ne spominjam. Sedaj že dolgo ne kupujemo sokov v trgovinah, tako, da niti nisem pozoren, če še obstaja melonin sok v tetrapaku.

Ker moji dve tokrat nista bili preveč zainteresirani, da bi melono pojedli, sem pa rekel, da bom probal spet nekaj novega. Nič lažjega kot melono spustiti čez sokovnik Omega 8006 in s tem pridobiti malo več kot 5 dcl čistega meloninega soka. No pa dajmo še zraven 250 gramov sladkorja in 4 dcl vode ter vse skupaj na štedilnik do vretja. Ko se je sirup malo ohladil, sem ga pretočil v steklenico in ga hotel pospraviti v temen hladen prostor. To mi ni uspelo, saj sem ga že čez dve uri že veselo točil v kozarce in mešal z vodo. Skoraj cel liter meloninega sirupa smo spili v enem dnevu.

Sveže izstisnjen sok iz melone vrste Galia.

Končni produkt in primerjalni vzorec ;)

Veliki trije

Da pa ne bo vse prelepo, pa lahko po pravici povem, da takšen sirup iz melon drugi dan ni več primeren za kakšne obiske. Vsi vemo, da melone nekaterim ljudem ne dišijo in imajo podoben vonj kot gnila jajca. Tudi v mojem primeru je sirup drugi dan dobil močan vonj, čeprav je bil po okusu še primeren za pitje. Ker pa je človeški um naravnan tako, da povezuje vonj z okusom, kar pomeni, da če nam nekaj ne diši, nam tudi ne bo dobro, pa je potrebno takšen sirup porabiti v enem dnevu.

Bil pa je dober poskus, kateri me je za en dan vrnil v tista leta, ko sem še kupoval pripravljene sokove.

Melisin sirup

Na začetku ena velika pohvala sodelavki od moje, katera mi je prinesla celo Mercatorjevo vrečo melise. Takšne stvari me vedno razveselijo, saj spet lahko naredim nekaj novega. Tokrat sem se odločil, da za spremembo naredim sirup iz melise, da ne bom vedno delal samo iz poprove mete. Izdelave sem se lotil na drugačen način oziroma preizkušal sem, če se bo nov način obnesel. Za začetek sem porabil skoraj dve uri, da sem iz cele vreče stebel melise potrgal liste, katerih se je nabralo za cel večji odcejevalnik.

Pri tej izdelavi sirupa sem uporabil
- precej listov melise (na žalost res nimam pojma koliko jih je bilo- v bistvu poln odcejevalnik)
- 1 kg rjavega sladkorja
- sok izstisnjen iz 6 limon
- 4 litre vode

Sprememba v izdelavi tega sirupa je bila v tem, da sem se odločil, da ne bom namakal listov v vodi ampak bom liste melise sočil s sokovnikov Omega 8006. Pri sočenju sem iz polnega odcejevalnika listov melise, pridelal 6 dcl čistega soka melise. V večjem loncu sem zavrel 4 litre vode, dodal sladkor, da se je stopil, nato pa v vrelo vodo zlil sok melise in sok limon. Pustil, da je vrelo 5 minut, odstavil iz štedilnika in počal, da se je sirup malo ohladil, nato pa z njim napolnil  segrete steklenice. Malo sirupa, ki je ostal, sem takoj probal in ugotovil, da je tudi ta sirup zelo osvežilen, ravno pravšnji za poletne dni. 

Sočenje melisinih listov.

5 litrov melisinega sirupa.

Čeprav v tem sirupu ni veliko sladkorja, se kot vsi ostali sirupi, tudi ta melisin sirup redči z vodo.

Izvleček iz poprove mete

Spet je prišla sobota in spet je bil čas, da se poigram z poprovo meto. Mamca na tržnici mi že od daleč maha, ko me vidi, da grem proti njenemu štantu, moja pa mi doma pravi, da sem že obseden z poprovo meto. Zgleda, da je v tem kar precej resnice. 

Ker sem v prejšnjih dveh sobotah naredil dovolj sirupa iz poprove mete, mi ga tokrat ni bilo potrebno delati. Tokrat pa sem se odločil, da s sokovnikom zmeljem liste poprove mete in nekaj naredim s sokom, ki bo pri tem nastal.  

Kup poprove mete, čaka na sočenje (nekaj pa sem jo prihranil za vsakodnevno uporabo)

Najprej sem celo vrečko poprove mete "prebral", prihranil nekaj daljših stebel z listi za vsakodnevno uporabo v napitkih, iz ostalih stebel pa sem potrgal vse liste in jih opral. Listov je bil za celo posodo Blenda fi 28 iz Ikea-je, katero sem že omenil pri peki torte Košarkaška žoga. Ko sem odcedil liste in jih osušil, kolikokor se je dalo, sem jih začel v sokovniku Omega 8006 sočiti. 

Po končanem sočenju je bilo v zbirni skodelici malo več kot 1 dcl 100 % čistega soka iz poprove mete. Temu bi se lahko nekako reklo izvleček iz poprove mete z veliko vsebnostjo mentola. Pri tem sočenju pa je bilo razvidno, zakaj tej vrsti mete pravijo poprova meta. Kot je na sliki spodaj razvidno, je videti, kot da bil nekdo močno popopral nastalo tekočino. 

Tale rjavkasto siva barva je res izgledala, kot, da bi bil sok posut s poprom.

Odločil sem se, da iz nastalega soka naredim močan sirup, katerega bom uporabljal pri peki ali pa drugih sladicah. Sok poprove mete sem zlil v manjšo kozico in mu dodal 250 gramov sladkorja ter ga segrel do vrelišča. Med stalnim mešanjem je nastal zelo gost zelen sirup, kateri je dišal nenormalno. Vonj po mentolu je ostal še do danes v kuhinji. Ko je zadeva vrela 5 minut sem jo odstavil iz štedilnika, počakal, da se malo ohladi in jo nato natočil v ogret kozarec. 

Kozarec hranim v hladilniku, saj ne vem koliko dolgo bo ta "izvleček" poprove mete zdržal, ne da bi se pokvaril.  Ampak glede na to, da sem jo v dveh dneh že dvakrat uporabil, verjamem, da ga bo prej zmanjkalo, kot pa bi se pokvaril. 

Prvi preizkus je bil takoj naslednji dan, ko sem delal čokoladni preliv za vanilijev sladoled. V čokoladni preliv sem dodal žličko tega sirupa, dobro premešal in prelil po sladoledu. Okus je bil, kot, da bi jedel čokoladice After eight. Noro dobro, pa čeprav  tistih čokoladic takrat nisem maral. V naslednji objavi bo zagotovo predstavljena tale moja pogrutavščina.  

Sirup iz poprove mete

Napolnjene steklenice sirupa iz poprove mete, v ozadju pa se hladi še češnjeva pita.

Poprova meta je definitivno ena izmed mojih naljubših zelišč poleti. Po intenzivnosti okusa prekaša vse druge vrste mete, saj vsebuje največ mentola od vseh. Prav čakal sem ta čas, da jo bom lahko spet začel uporabljati. Največkrat iz nje naredim metin sirup, katerega predstavljam danes,  lističe dodajam tudi med sočenjem k ostalim sokovom, da popestri okus, velikokrat pa pride na vrsto v deviškem mojitu (virgin mojito), ki pa je pijača s katero se pregrešimo poleti (v njej je gazirana mineralna voda, mi pa drugače ne pijemo gaziranih pijač oziroma se jim izogibamo). Deviški mojito bo objavljen v enem izmed naslednjih zapisov, danes pa tale moj sirup.

Za pripravo mojega naljubšega poletnega sirupa sem uporabil:

- vsaj 50 lističev poprove mete (tudi stebla)

- 1, 5 kg rjavega sladkorja

- iztisnjen sok 8 limon

- lonec s 5 litri vode

Kot sem že v objavi pri grenivkinem sirupu napisal, v moje sirupe ne dajem preveč sladkorja (tako kot so včasih dajale naše mame npr. 5 litrov vode 5 kg sladkorja) prav tako pa tudi ne kakšnih konzervansov oziroma citronke, saj želim, da sirup ostane čim bolj naraven s krajši rokom uporabe.

V večji lonec natočim 5 litrov vode in vanj namočim poprovo meto. Pokrito s pokrovko pustim namakati čez noč. Naslednji dan pristavim lonec na štedilnik in vse skupaj kuham toliko časa, da zavre. Ko zavre dodam sladkor in mešam toliko časa, da se sladkor raztopi, nato pa lonec odstavim iz štedilnika. Ko se prvič odstrani pokrovka (pred dodajanjem sladkorja) ne gledat v lonec, ker iz lonca v oči udari mentolova para in lahko kar dobro zapeče. Med kuhanjem sem iz limon izstisnil sok in ga fino precedil, da je ostal čisti sok. Sok limon prilijem v metin sirup, premešam, pustim, da se malo ohladi, nato pa ga začnem še precej vročega polniti v toplo vodo namočene steklenice.  

Zadnja skoraj napolnjena steklenica.

Nekaterim se bo zdelo, da je 1,5 kg sladkorja v 5 litrih vode premalo in bo sirup premalo sladek, vendar to ni res. Metin sirup pripravljen na ta način, se lahko dozira v kozarce, kot vsak drug sirup in bo okus nastale pijače zelo prijeten. V bistvu pa lahko tako narejen metin sirup uporabljamo tudi kot sestavino za deviški mojito, saj mu dodamo samo gazirano mineralno vodo in kakšen kos limete, pa je narejen deviški mojito (deviški je zato, ker v njem ni alkohola).

Danes je nastalo 5 litrov in tri četrt sirupa iz poprove mete, ki bo pri nas zdržal kakšna dva tedna in pol, saj je v tej poletni vročini prav osvežilna pijača.

Domač sirup iz rdečih grenivk

Da ne bom pisal samo o hrani, pa danes objavljam, kako naredi domač sirup. Jaz sem ga tokrat delal iz rdečih grenivk, drugače pa ga delam iz limon, limet, pomaranč, mandarin, poprove mete, melise ali pa kombinacije limon in mete. Ti domači sirupi so bolj zdravi, saj so pripravljeni iz svežega sadja in v njih ni nobenih barvil oziroma konzervansov, edina slaba stran je pač sladkor. Drugi recepti na netu navajajo, da v tolikšno količino vode, kot jo imaš, daš tudi enako količino sladkorja, jaz pa pač uporabljam samo polovico in je čisto vredu. Od kar sem začel izdelovati domače sirupe, doma sploh ne pijemo več kupljenih sokov oziroma sirupov, pa še privarčuje se na ta račun.

Za pripravo potrebujemo:

-          6 rdečih grenivk

-          4 limone

-     2, 5 kg sladkorja

Grenivke prerežemo na pol in jih ožamemo oziroma iz njih iztisnemo sok ter precedimo, da dobimo samo tekočino.

Pri tem ožemanju sem iz 6 grenivk izstisnil skoraj 7 dcl soka.

V večjem loncu zavremo 5 litrov vode in vanj stresemo 2,5 kg sladkorja in premešamo, da dobimo sladki sirup. Zmanjšamo vročino in v lonec zlijemo grenivkin sok in mešamo.

Med tem izstisnemo še sok iz 4 limon, kateri v mojem primeru nadomesti citronko, katero mame dodajo v svojih receptih. Tudi precejen sok limon vlijemo v lonec, premešamo in na hitro še enkrat zavremo ter odstavimo iz štedilnika, da se sok malo ohladi. 

Pripravimo steklenice, katere predhodno splahnemo pod vročo vodo.

Ko se sirup hladi okoli 20 minut, ga prelijemo v steklenice in zapremo.

Iz vseh zgoraj naštetih sestavin je nastalo 6 litrov domačega sirupa iz rdečih grenivk.

Ta sirup ni dolgo obstojen, zato ga ne morete izdelovati, da ga imeli za ozimnico, saj zdrži največ 1 mesec, ker ne vsebuje konzervansov.