Focaccia s česnom in rožmarinom

Pa ne že spet focaccia! Ja že spet vas bombandiram s tem kruhkom, ki se pri nas doma peče vsako nedeljo zjutraj. Sedaj še samo čakam, da mi začnejo sosedi vsako nedeljo zjutraj trkat na vrata ;)

Po objavah o Focaccia z olivami in rožmarinom in Focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko, je tokrat na vrsti Focaccia s česnom in rožmarinom.

Poleg tega, da so nam takšne ajdove focaccie vsem zelo všeč, so še zelo fotogenične in neke vrste nedeljski ritual, ko po jutranji peki, vklopiš fotoaparat in pred zajtrkom opraviš en "fotošuting".  

Tudi tokrat se osnovni del recepta ne bo razlikoval, spremenila pa sta se dodatka, ki poskrbita za okus in vonj tega kruhka. Tokrat sta na ajdovo-pirinem testu pristala česen in rožmarin. Včasih nisem maral česna niti na solatah, sedaj pa je to ena sestavine, ki ne sme nikoli manjkati. V soboto zjutraj sem namreč na tržnici dobil prelepo spleteno kito domačega česna, ki skrbi za to, da so naše jedi bolj aromatične. Tisti, ki ne marate česna, vam lahko takšna česnova kita služi za okras ali pa otrokom razložite, da to mora biti v hiši, da odganja vampirje. 

Focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko

Pa ne že spet focaccia ali pač? 

Ne morem si pomagat, vendar sem z njo postal skoraj obseden. Prav tako moji dve. Sploh mi ni problem zvečer vse pripravit, zjutraj pa dokončat in spečt. Tako ali tako  sem jutranji človek in če si jutro krajšam s tem, da si pripravim nekaj dišečega in dobrega, potem je pa zame sploh dobro jutro in ne samo besedna fraza. 

Če že nisem sam pekel svojega kruha, sem večkrat kupil ajdovega z orehi, ki ni smel manjkat vsako nedeljo zjutraj pri zajtrku. Tega je sedaj zamenjala focaccia, ki si jo vsakič priredim malo drugače. Zadnjič sem vam predstavil focaccio z olivami in rožmarinom, tokrat pa je na vrsti focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko. 

Osnovni  recept za focaccio se ne bo razlikoval, spremenjeni sta le dodatni sestavini, ki sta tokrat sušeni paradižniki in vijolična bazilika, ki se letos zaradi vremena ni obarvala v svoje barve in je ostala nekje med zeleno in vijolično barvo. Čeprav pravijo, da bazilika nima rada vlage, ji to skoraj vsakodnevno deževje prav godi, saj raste tako hitro, da jo skoraj ne morem sproti porabiti. Pri sušenih paradižnikih pa je najbolje, da uporabite suhe paradižnike in jih pred uporabo samo namočite za 10 minut v olje skupaj z baziliko, kot pa tiste, ki so že marinirani v olju, saj so zame brez okusa, oziroma imajo okus samo po olju. Razen če imate kakšno domačo varianto vloženih sušenih paradižnikov, ki pa so definitivno boljši kot pa kupljeni. 

Focaccia z olivami in rožmarinom

Pa tale recept ne govori o navadni iz bele moke, ampak takšni, ki je narejena iz polovice ajdove in polovice pirine moke. Vas še vedno zanima? No pa začnimo pripoved.

Letos sem spet prebiral na različnih blogih, kako nekateri pišejo izgovore, da se jim v poletnih dneh ne da pripravljati jedi, ki ti vzamejo več časa, ali pa takšnih, kjer je potrebna uporaba pečice. Jaz sem še vedno mnenja, da če rad kuhaš in kuhaš z ljubeznijo, potem ni  izgovora, da tudi poleti ne bi uporabljal pečice. Sploh pa letos, ko je takšno vreme, da bi bilo potrebno včasih kar malo podkurit v stanovanju. Ne spomnim se poletja, ko bi si moral na sprehod s psičko kdaj vzeti še majico z dolgimi rokavi (pa nisem zmrznjene sorte).

Mogoče sem res čudne sorte, vendar pa sem letos na morju sam pripravljal kruh. Res, da je veliko lažje iti v trgovino in ga kupiti, jaz pa sem poskrbel, da sta se moji pupi  zjutraj zbujali ob vonju sveže pečenega kruha. Najbolj pa ju je navdušila focaccia iz ajdove in pirine moke z dodatkom črnih oliv in rožmarina, ki sem ga rezal kar iz grma pred vrati apartmaja.