Mikro zelenjava - vrtna kreša

Tako dolgo sem odlašal z objavami o gojenju mikro zelenajve doma, da je sedaj pa res že čas, da malo predstavim še to mojo obsedenost z gojenjem mikro rastlinic doma. Poleg tega, da sem velik ljubitelj čilijev in sploh gojenja teh prelepih rastlin, ki nas v poletnem času prepričajo z barvitimi plodovi, me fascinirajo majhne rastlinice, ki s svojo zeleno barvo krasijo kuhinjo in jedi v katere jih dajem.  Prva izmed njih je kreša in sicer kar navadna vrtna kreša - Lepidium sativum.

Že dolgo je tega, kar sem pisal o gojenju pšenične trave, ki jo gojim za sočenje v sokovniku. Vsako jutro pred službo še vedno pripravljam zelenjavno sadne sokove, s katerimi začnemo dan. To je postala že rutina in dan se pri nas ne začne, če ne popijemo sveže izstisnjenega soka. Prav tako je že  5 let od kar sem se takrat spustil v malo večjo investicijo in si nabavil zares odličen sokovnik Omega Juicer 8006, ki že 5 let vsako jutro (razen, ko smo na dopustu) soči zelenjavo in sadje. Ni mi žal takratne investicije, ker se je naprava res obnesla in deluje še vedno, kot prvi dan. 

Dobra stvar gojenja mikro zelenjave je ta, da jo lahko gojimo celo leto in zanjo ne potrebujemo posebne opreme. Rabimo samo prostor za posode, nekaj posodic, semena, prezračene prostore in vodo. Večino mikro zelenjave lahko gojimo samo v posodi z dodajanjem vode. Lahko pa jo gojimo tudi v posodah z malce zemlje ali pa celo na papirnatih kuhinjskih brisačah. Nekateri večji pridelovalci mikro zelenjave, pa jo gojijo celo na platojih/kockah kamene volne. 

Če se že odločite za gojenje, prostor verjetno ne bo problem, saj ga rabite samo toliko, kolikor je velika posodica. Posodica je lahko navaden plastični krožnik, kakršnakoli PVC posodica, lahko je tudi navaden krožnik ali pa posebni setveni pladnji, ki jih lahko nabavite v trgovinah z vrtnarskimi izdelki. Dobro je to, da ima posodica luknjico za odvečno vodo, čeprav se da gojiti tudi brez tega. Zračnost prostora je važna zato, da se med kaljenjem na semenih ne naredi plesen. Voda se uporablja navadna iz pipe, lahko pa imate tudi postano vodo. Pri semenih pa je treba biti pozoren na to, da se kupuje semena, ki kalijo. Res je to, da skoraj vsa semena kalijo, rezultat kaljivosti pa je odvisen od kvalitete teh semen. Pri nakupu je treba biti pozoren, da gre za neoluščena semena, da semena niso razpolovljena (največkrat pri različnih vrstah leč), fino pa je da gre za ekološko pridelana semena. Čeprav ne delam reklame za njih, pa največkrat nabavljam semena Sonnentor, ki jih dobite v bolje založenih večjih trgovinah. Tudi ta vrtna kreša, ki je predstavljena danes je njihov produkt/izdelek. 

Za gojenje kreše uporabljam majhno posodico kalilnika s pokrovom. Pokrov je potreben prva dva dni, saj semena lažje kalijo v ne preveč svetlem okolju (še bolje kalijo, če so v temi). Za pokrov lahko uporabite tudi krožnik, ali pa samo list papirja. Semena kreše ni potrebno predhodno namakati, saj so semena vrtne kreše zelo drobna. Semena samo potresemo po posodici, tako da je pokrito dno posodice (ne pretiravat) in jih dobro poškropimo. Pokrijemo posodo in jo postavimo na toplo mesto, saj je idealna temepratura kaljenja 18-20 stopinj. Vsako jutro in zvečer semena dobro poškropimo in jih s tem tudi speremo, stoječi vodi v posodici pa se izogibamo.  Po dveh dneh, večina semen že skali in nam ni potrebno posodice pokrivati s pokrovom. Nadaljujemo s škropljenjem in spiranjem vsak dan zjutraj in zvečer in po 5 dneh imamo polno posodico mikro zelenjave z živo zeleni barvi. 

Vrtno krešo največkrat uporabljamo tako, da jo dodamo v solato,ali pa jo uporabimo kot dodatek v  sendvičih. 

Vas zanima kako hitro raste vrtna kreša. Naredil sem kratek posnetek v Time lapse tehniki, kjer lahko vidite rast vrtne kreše v enem dnevu, ki ga lahko ogledate v spodnjem posnetku. Še bolje je, da obiščete moj Youtube kanal, kjer si lahko posnetek Micro greens - cress sprouts ogledate v boljši kakovosti.  

Ta posnetek je nastal z združitvijo 1251 fotografij, ki jih je naredil fotoaparat od jutra do večera na vsakih 30 sekund. Ta tehnika fotografiranja se imenuje time lapse, kjer se potem fotografije združi v filmček in uredi v urejevalniku video posnetkov. Ker mi je tehnika time lapse zelo zanimiva, saj lepo prikaže rast teh čudovitih in nežnih rastlinic, bom v prihodnjih objavah pokazal objavil še več takšnih posnetkov rasti mikro zelenjave.

UPDATE!!!

Med tem, ko so nastajale fotografije za zgornji filmček, je druga kamera že fotografirala celoten potek rasti vrtne kreše od prvega dne do petega dne. Peti dan je vrtna kreša že tako velika, da jo lahko že režemo. Na žalost je bila kamera tako blizu, da so prednje vrste vrtne kreše bile tako velike in so prišle že iz fokusa kamere. Vseeno pa se lepo vidi, kako lepo in hitro zraste vrtna kreša. Prav tako svetujem ogled kar na Youtube kanalu, kjer si lahko posnetek Microgreens - growing cress ogledate v boljši kakovosti.

Gojenje čilija - presajanje v večje lonce

Nadaljujem z nasveti o gojenju čilijev v stanovanju, terasi in balkonu, tokrat s temo gojenje čilija - presajanje v večje lonce.

Za zamudike prvih treh objav, kjer sem pisal o semenih, sejanju in pikiranju, si jih lahko ogledate na spodnjih povezavah

- gojenje čilija - semena

- gojenje čilija - sejanje

- gojenje čilija - pikiranje

Po pikiranju sadik čilija v večje lončke v katerih so sedaj preživeli cca 2-3 mesece, prihaja čas, da je treba sadike čilija presaditi v večje lonce, kjer bodo nadaljevali z rastjo in bo to neke vrste njihovo zadnje domovanje. 

Sadike v novih loncih

Chocolate habanero

Bhut jolokia v novem loncu

V nekatere lonce lahko damo tudi dve sadiki skupaj

Cherry bomb je zaradi puščenega ploda zaostal v rasti za drugimi sadikami iste sorte

V tem času so se sadike čilija že dovolj razvile, zrastle, postale bolj košate in z nekaj vajami privajanja na zunanje vplive (odpiranje okna, ob lepem vremenu prenašanje za nekaj časa na zrak), utrjene za nadaljno rast zunaj. Kot sem že v prejšnjih objavah pisal, imajo čiliji radi toploto in začnejo pospešeno rasti, ko je dovolj toplote in svetlobe. V naših krajih se takšne razmere pojavijo konec meseca aprila ali na začetku maja. Najbolj važen podatek je ta, da ne obstaja več možnost zmrzali. Vendar pa je se je dobro držati tudi tega, da temperatura ponoči ne pade pod 10 stopinj. To so tisti pogoji, kjer bo zagotovljeno, da bodo sadike čilija pospešeno rastle naprej. 

 

Ne smemo pa pozabiti, da sadike oziroma rastline čilija za svojo rast rabijo dobro zemljo/substrat. Če imate svojo zemljo, ki je dovolj kvalitetna in dovolj hranljiva (pognojena, kolobarjena), lahko uporabite tudi takšno zemljo. Pri kupovanju pa vam svetujem, da če želite dober pridelek ne kupujete najcenejše zemlje/substrata, ki jih prodajajo v trgovinah.  Takšna zemlja ni dovolj kvalitetna za sadike čilija, saj ne vsebuje dovolj hranil, sestavljena je pa iz sestavin slabše kakovosti (trohel les, stara kokosova vlakna, slaba šota, večji kosi lesa). Za sadike čilija je najbolj primerna zemlja/substrat, ki je namenjena za plodovke ali paradižnike. 

Presejane in dobro zalite sadike

Ker stremim k temu, da mi sadike lepo rastejo in si želim veliko pridelka, ne škrtarim pri nakupu zemlje. Sam uporabljam zemljo znamke Neuhaus, ki je profesionalni vrtnarski substrat namenjen gojenju rastlin. Največkrat nabavim substrat Neuhaus N2, ki je najbolj primeren za plodovke (paradižnik, paprike, melancani, čili) ali pa Neuhaus N8, ki je tudi primeren in imam z njim dobre izkušnje. 

Čeprav je že sam substrat Neuhaus dovolj za rast sadik čilija, pa je dobro poskrbeti, da imajo korenine sadik dovolj zraka. Poskrbeti moramo, da je substrat v loncih dovolj zračen, kjer nam na pomoč priskoči Perlit. Perlit je kakovostni dodatek iz čiste mineralne vulkanske kamenine in je ekološko sprejemljiv. Perlit je namreč zelo porozen in lahek material, ki se uporablja za izboljšanje preskrbe korenin z zrakom in vodo. Včasih se ga je dalo dobiti samo v specializiranih trgovinah, sedaj pa ga imajo skoraj v vseh vrtnarskih centrih. To so tiste večje PVC vreče z majhnimi belimi kamenčki, ki izgledajo zelo težko, vendar so le-ti tako lahki, da je celotna vreča precej lahka.  

 

Mešamo ga z zemljo/substratom v razmerju 4:1, kar pomeni 4 dele zemlje in en del perlita. Jaz si pred sejanjem naredim mešanico v večji posodi, kjer dodajam po 4 lopatke substrata in eno lopatko perlita, dokler posoda ni polna  in vse skupaj na koncu dobro premešam.  

5 mesec stare sadike čilijev

Pred končnim presajanju sadik čilija moramo zopet narediti plan, ki je odvisten, koliko prostora imamo. Minimalna velikost lončka za sadike čilija je cca 5 litrov (odvistno od vrste čilija), drugače pa velja zapoved, večji je lonec - večja bo rastlina. Lahko se odpravite v vrtnarske centre, kjer si nabavite večje cvetlične lonce 10 litrov ali več, lahko uporabite cvetlična korita ali pa improvizirate s plastičnimi lonci/vedri, ki so v uporabi za živila. Ena takšnih so 10 litrska plastična vedra s pokrovom za mleko ali zelje, s katerimi oskrbujejo vrtce ali šole. Tudi sam uporabljam ta vedra, ki so dovolj velika za gojenje čilija in jih v kakšnem vrtcu ali šoli dobite tudi zastojn (če lepo prosite v šolski kuhinji, vam zagotovo odstopijo nekaj komadov). 

Kot pri plastičnih lončkih je tudi tukaj potrebno najprej naluknjati spodnji del, da bo lahko iz loncev odtekala odvečna voda. Najlažje je to storiti v vrtalnikom in večjim svedrom, s katerim v dno posode naredimo več lukenj (5 ali več). 

Ko so posode naluknjane, jih do 3/4 napolnimo z mešanico zemlje/substrata in perlita. V sredini naredimo večjo luknjo in iz lončka vzamemo sadiko čilija, ki smo jo nekaj ur prej namočili, da se zemlja drži skupaj (da ne poškodujemo koreninskega sistema med presajanjem). Sadiko vstavimo v zemljo, jo zasujemo z zemljo in okoli sadike zemljo malce potlačimo (fiksiramo sadiko). Po končanem presajanju sadike dobro zalijemo, da se zemlja sama sesede in odteče odvečna voda. 

Sadike čilija postavimo na sončno mesto, zalivamo jih vsake 3 dni (poleti ob večji vročini tudi vsak dan), zaliva se jih zjutraj ali zvečer, enkrat na štirinajst dni jih zalijemo s tekočim gnojilom za paradižnike in enkrat na mesec z mešanico vode in posušene morske alge - kelpa (pisal v objavi gojenje čilija - pikiranje). Ko sadike malce zrastejo, v lonec dodamo še nekaj mešanice zemlje/substrata in perlita, da zagotovimo še večjo stabilnost sadik.

FOTR - 3 leta star chocolate habanero (letos bo že 4 leta) v času sezone, vendar še ne v končni velikosti

Čeprav imajo sadike čilija rade toploto iz zraka, pa ne smemo zanemariti toplote zemlje v loncih. Zelo pametno je zalivati sadike s postano vodo, ki je nekje iste temperature kot je zunanja temperatura in ne zalivajte z mrzlo vodo direkt iz vodovoda, ki posledično preveč shladi zemljo.  V poletnih mesecih, ko je zelo vroče, lahko v lonce nasujemo nekaj glinopor kroglic (tiste opečnato oranžne, ki so vidne v nekaterih loncih na fotografijah), ki zadržujejo vlago in skrbijo, da se rastlina ne izsuši prehitro, prav tak pa ne pozabimo foliarnega zalivanja - pršenja vode po listih.

Ko čiliji zrastejo je dobro, da jim v lonce dodamo palice, ki jim dajejo oporo pri rasti in kasneje, ko je rastlina polna plodov skrbijo, da se rastlina ne prelomi. Pri večjih vrstah čilija (aji-cito, cherry bomb, jolokia, chocolate hanabero in druge) uporabimo vsaj 1 meter dolge palice, pri manjših vrstah (numex twiliht, bolivian rainbow in druge) pa vsaj pol metra velike. V dobri sezoni so čiliji polni plodov, ki količinsko poskrbijo za večjo težo na posameznih vejah in se lahko veje zlomijo, sploh če je zunaj večkrat vetrovno ali ob večjih nevihtah. Zato je dobro poskrbeti, da glavno steblo fiksiramo z vezanjem na palice, kakor tudi večje veje, da je rastlina veliko bolj stabilna. 

V avgustu je na balkonu že takšna džungla

Ob ugodnih vremenskih pogojih se sadike čilija hitro razvijajo, zrastejo in nekatere hitrejše sorte že v maju ali juniju začnejo cveteti ter delati že prve plodove. V juliju ali avgustu bo že prvi pridelek, sezona pa traja do zimskega časa oziroma do prve zmrzali. 

 

Numex twilight prvi plodovi

 

Bhut jolokia prvi plodovi

Aji-cito prvi plodovi

Habanero Maya red prvi plodovi

Cherry bomb prvi plod, ki je že zrel junija

Kot sem že zgoraj omenil je velika razlika v kako velik lonec posadimo sadiko, saj je dokazano, da večji je lonec, večja bo rastlina. Naprimer moj primer: chocolate habanero posejan isti dan, isti dan pikiran in presajen isti dan, vendar prvi v 10 litrski plastični lonec, drugi v 30 litrski glinen lonec, razlika pa je razvidna iz fotografij. 

Chocolate habanero v 10 l loncu

Chocolate hanabero v 30 l loncu

Najbolj je to razvidno iz naslednjega videa, kjer je lepo razvidna razlika isto starih sadik čilija v različno velikih loncih. 

V naslednji objavi več o samih plodovih čilija in pridelku, ki ga lahko ustvarimo na majhnem prostoru.

Hokaido buče - part II (Petelinji zajtrk)

Sedaj se vam bo zdelo čudno, kako lahko tako hitro zopet pišem o mojih bučah. S čim hudiča pa jih zaliva tale fant? Mogoče ima radiaktivno zemljo, da tako rastejo?

Nič od tega. Fotografije za zadnjo objavo so nastale že pred časom, vendar pa takrat nisem imel časa skupaj spravit ene objave. Vmes sem imel še nakaj drugih projektov, ki pa tudi še niso prišli na vrsto, tako da je materiala še za cel mesec. 

No, pa nazaj k mojim bučam. Nekatere med vami ste želele, da poročam kako napreduje moj projekt. Danes lahko napišem, da zaenkrat projekt teče kot sem si ga zamislil. Malo sem še zmodifical opraševanje, s tem, da sedaj ne uporabljam več čopiča, ampak kar odrežem moški cvet, odstranim liste okoli prašnika in z njim  podregnem po ženskem cvetu. 

Oskubljen moški cvet, kjer je lepo viden prašnik.

Ker se cvetovi odprirajo zgodaj zjutraj in se do mojega prihoda iz službe že zaprejo, moram opraviti to opravilo zjutraj pred službo. Lahko se reče, da imajo moje buče "PETELINJI ZAJTRK".   Ko sem zjutraj v službi povedal, da sem imel petelinji zajtrk, so me vsi začudeno gledali, dokler jim nisem omenil, da se gre za buče. 

Tudi zalivam jih redno in skrbim, da jih je kar se da prijetno na tej vroči terasi.

Takole so se razrasle po levem delu terase.

Sedaj pa k bučam. Od zadnje objave z veseljem poročam, da mi že rastejo štiri hokaido buče.

Najstarejša, ki je že dobila svojo barvo in je premera  9 cm (merjeno včeraj)

Druga po vrsti, ki se je začela že barvat, premera 6 cm.

Tretja, premera 4 cm.

Zadnja, ki je bila oprašena tri dni nazaj.

Vsega lepega pa je enkrat tudi konec. Čisto vseh ženskih cvetov mi ne uspe oprašit, saj jih tudi veliko odmre, še preden odprejo cvet.

Primer odmrlega ženskega cveta, ki postane kar rumen.

Če mi uspe, da vzgojim samo te štiri buče, bom prezadovoljen. Po resnici, več kot eno sploh nisem pričakoval.

V nadaljevanju pa prihajajo spet normalne kuharske objave, saj sem že napisal, da jih je za cel mesec.

Umetna oploditev oziroma kako se preleviš v pridno čebelico ali čmrlja

Ta zgodba se začne nekega dne lansko jesen, ko sem  na terasi čistil hokaido bučo in jo pripravljal za kosilo. Semena in notranjost buče sem vrgel v eno izmed večjih cvetličnih lončkov, v katerega občasno mečem pulpo, ki ostane pri sočenju zelenjave in jo prekrijem s tanko plastjo zemlje, da iz nje nastane neke vrste kompost. Nato je prišla zima in dotični cvetlični lonček je ostal pozabljen na terasi.

Letos, ko se je začela pomlad in so se temperature nekajkrat hitro dvignile, sem med pripravo terase za moja zelišča in dišavnice, opazil, da je v loncu cel kup poganjkov velikih že skoraj 10 cm. Kot prvo sem moral premisliti, kaj bi to sploh bilo. Nato sem se spomnil na semena hokaido buč, ki sem jih lansko leto vrgel v ta lonec. Tega v bistvu res nisem pričakoval, da bodo semena začela kaliti. Nekaj časa sem premišljeval kaj bi storil s temi poganjki, nato pa sem se odločil, da jih bom razsadil v večje lonce in videl, če bo iz njih kaj zrastlo. Da bi kdo gojil hokaido buče na balkonski terasi še nisem slišal, ampak kot vedno sem pripravljen na nov izziv.   Edina bojazen je bila, da ne bodo rastline buče prerasle celotno teraso. 

Rastline so nato začele lepo rasti in začeli so se razvijati prvi cvetovi.

Naenkrat je bil na terasi cel kup lepih velikih rumenih cvetov. Vsak dan sem hodil ogledovat te rastline, vendar pa nikjer nisem zasledil nobenih plodov. Kot vedno sem se odpravil na splet iskat moja nepojasnjena vprašanja. Ugotovil sem, da imajo buče moške in ženske cvetove, plodovi pa nastanejo samo iz ženskih cvetov. Pri pregledu cvetov na mojh rastlinah sem ugotovil, da so to samo moški cvetovi. Čez nekaj dni sem končno našel prvi izrastek, ki je kazal, da bo iz njega nastal ženski cvet, saj je bil spodnji del podoben plodu majhne bučke. 

Ker k nam na teraso redko zaidejo kakšne čebelice ali čmrlji, sem se odločil, da bom na nek način poskušal storiti vse, da mi bo uspelo vzgojiti mojo prvo hokaido bučko. Kljub vsemu prebranemu na spletu sem se odločil, da stopim v stik z Keltiko iz bloga Čarovnije z male kmetije, saj sem po vsem prebranem na njenem blogu vedel, da je prava oseba, ki mi bo dala koristne nasvete. Dala mi je nasvet, da poskušam oploditi ženski cvet s čopičem. Ko se je cvet odprl in že zapiral, sem v roke vzel čopič in se prelevil v pridno čebelico. Kakšno čebelico? V črmlja sem mislil.
S čopičem sem podrgnil po prašniku moškega cveta in rumen prahec prenesel na pestič ženskega cveta.

Z upanjem, da je moja umetna oploditev uspela, sedaj vsak dan spremljam rast tega ploda buče in opazujem, če se bo pokazal še kakšen.