Čili sezona 2017

Čili, čili in spet čiliiiiiiiiiii! Kaj bi šele bilo, če bi imel več prostora, ne pa samo prostor na balkonu. Sezona čilija 2017 se je večinoma že končala, jaz pa še vedno z vztrajam z nekaterimi sortami čilija na balkonu v teh, za čili že prehladnih nočeh. Vreme letos ni bilo preveč naklonjeno gojenju čilija, saj sta bila avgust in september po mojem mišljenju premalo sončna, kar se je odražalo na rastlinah čilija. Kljub temu, pa vam tokrat predstavljam nekatere posebne vrste čilijev, ki jih prej nisem gojil in so me prepričale za nadaljnje gojenje. Tukaj je moja čili sezona 2017. 

Moja letošnja sezona gojenja čilija se je začela zelo klavrno. Skupaj z prezimljenci, kjer je bilo 6 sadik Habanerov, ena sadika Jalapena, ena sadika Bishop`s crown in pa moj ljubljenec FOTR - 4-letni chocolate habanero, je takoj na začetku pomladi podleglo še cca 50 novih sadik.  Ko so prezimljene rastline začele tvoriti nove liste, so od ne-vem-kje prišle listne uši. Vse rastline sem poškropil s pripravkom za uničenje uši, uši so izginile, prav tako pa so propadle vse moje sadike. Kaj je bilo točno krivo, ne bi vedel povedati, sumim pa da je bil pripravek proti ušem. Za vse druge mi ni bilo preveč mar, ampak za 4-letnih Chocolate habanerom FOTR-om, pa bi skoraj zajokal.  Tako velikega  Chocolate habanera še nisem videl pri nas. Res je bil ogromna rastlina, ki mi je vsako leto podarila toliko plodov, da bi lahko imel samo njega za celotno mojo zalogo. Še avgusta 2016 velik preko 2 metrov, širok, zdrav, poln plodov. Potem sem ga prestavil na njegovo mesto na okensko polico, kjer sem imel novembra še kar nekaj plodov za obirat, marca 2017 pa je ostalo samo še posušeno steblo in korenina. Res žalostno. 

Ker je bil že marec, sem se sprijaznil, da je bilo že prepozno za sajenje novih semen, saj sadike ne bi imele dovolj časa za rast in dozorevanje plodov. Na srečo so mi priskočili na pomoč znanci in ljubitelji čilija iz spletnega foruma Gartlc, kjer lahko najdete res koristne nasvete za gojenje zelenjave, zelišč, dišavnic, rož in ostalega rastlinja. Ko so slišali za mojo težavo, so mi podarili nekaj svojih sadik čilijev in kar naenkrat sem imel spet dovolj novih rastlin za vzgojo. Še enkrat se jim res zelo lepo zahvaljujem, saj so tako rešili mojo čili sezono 2017. Med podarjenimi sadikami, je bilo nekaj posebnih vrst čilijev, ki jih prej nisem gojil in bodo sigurno v seznamu za prihodnja leta.. 

Letos na balkonu ni bilo tako bujno kot prejšnja leta, kjub temu, da je bilo letos samo 28 loncev s sadikami, so tudi te lepo zapolnile balkon. In kaj je najboljše pri gojenju čilija na balkonu? To, da ni treba hoditi na vrt ali njihovo nabirat čilije, ampak stopiš samo čez balkonska vrata in si že v pisanih plodovih, ki jih še sveže nabrane takoj uporabiš.

S svojo barvo stebla, cvetov, listov in potem še plodov me je letos prepričal čili vrste Pimenta da Neyde, ki ima že steblo temno vijolične barve. Cvetovi so tudi nežno vijlične barve, listi so res temno zeleni z obrobo, plodovi pa krasne vijolične barve, ki prehaja iz svetlo vijolične v temno vijolično. Po barvi izgledajo kot majhni jajčevci. Te sem uporabljal kar sveže, saj spadajo med srednje pekočo sorto.

Če je katera vrsta čilija, ki se ji ne morem odpovedat, so to habanero čiliji. Habanero red, Habanero orange in Chocolate habanero so že stalnica med mojimi sadikami. Letos pa sem dobil še dve sadiki Habanero green, ki s svojo svetlo zeleno barvo še poživijo balkon. Nekateri bi mislil, da sploh še niso zreli, ampak to gre res za plodove zelene baarve, ker je redkost pri čilijih. 

In potem pridemo do posebne vrste čilijev Aji charapita, za katere lahko na spletu najdete članke in preberete, da gre za najdražje čili plodove na svetu. 1 kilogram teh čilijev naj bi cenili na 25.000 dolarje. Res je, da rabiš zelo veliko količino plodov, da jih nabereš 1 kilogram, vendar je ta vrsta sedaj že precej razširjena, prav tako pa bi težko našli kupca, da kupi čilije za takšno vsoto. Aji charapita je ena najstarejših vrst čilija, ki izvira iz Peruja, nekateri ji pravijo celo mama vseh čilijev. Rastlina zraste normalno visoko, malo čez 1 meter in izgleda kot druge vrste čilijev. Posebnost pa je, da so plodovi Aji charapita zelo zelo majhni. 

Za primerjavo kako majhni so čili plodovi Aji charapita, slikano skupaj s kovancem za 1 cent.

Ker so tako majhni sem jih poimenoval kar tik-tak čili, kot tik tak bonboni. Vendar, da vas majhnost teh čilijev ne zavede, ker znajo kar lepo poskrbeti za pekočino. Poleg tega imajo zelo značilen in močan vonj tako, da je primerjava z bonboni tik tak na mestu. Toliko je bilo govorjenja o tik tak čilijih, da se mi je porodila ideja za naslednjo izvedbo. Škatlica tik tak bonbonov je ravno pravšnja za prenos teh čilijeh tako, da jih imam lahko vedno s seboj. Fino bi bilo, če bi Tik tak sam izdal verzijo čili bonbonov. Evo pa imajo novo idejo za svoje bonbone.

Za konec pa še ena posebnost, ki ste jo verjetno že videli. Precej razširjena sorta čilija, ki s svojo obliko poskrbi za nasmeh. Peter pepper penis čili je manj pekoča vrsta čilija, ki s svojo obliko upraviči tudi svoje ime. Imel sem tri vrste teh "petrčkov" in sicer Peter pepper red, peter pepper orange in green. Najbolj rodni sta bili Red in Orange, Green pa se je na začetku trudil, zrastel, naredil nekaj plodov in potem propadel. 

Pri nas smo res  že vsi pravi čili-friki. Ne mine dan, da ne bi imeli vsaj v enem obroku čili, pri meni je to celo v večih. Kot prah za posipanje uporabljamo doma posušen čili, za prigrizke se sprehodim samo na balkon in naberem svež čili plodove iz rastlin na balkonu, zjutraj so rogljički ali hrustkoti s čilijevo marmelado, največje kraljice pa so seveda moje čili omake. Tudi najina tamala ne zaostaja več veliko za mamico pri konzumiranju čilija. Včasih je samo tiho in postane malce rdeča v obraz, pojedla bo pa vse do konca. 

Čisto na koncu pa nekaj nuklearcev, ki jih gojim bolj kot ne zaradi fotkanja in če nekdo misli, da je probal že posebej hude čilije. Obstajajo seveda še veliko hujše vrste, ampak že ti moji so dovolj hudi, da vsakdo potoči kakšno solzo. 

Kakšna pa je bila vaša čili sezona 2017? Ste se že lotili gojenja čilija?

Dimljena čili omaka Smokin HOT + GIVEAWAY

Kljub temu, da se je sezona čilijev pri večini končala že pred časom in se že vsi pripravljajo na novo sezono oziroma so nekateri že pohiteli ter že začeli s sejanjem novih semen, pri meni še vedno čiliji rastejo. Ja res je. Čeprav smo že v januarju, imam na rastlinah še vedno plodove chocolate habanera, ki so moji najljubši čiliji. Omaka, ki jo danes predstavljam je bila narejena že v jesenskem času, fotografije pa so nastale ta vikend, ko sem obral še nekaj čokoladnih plodov. Pekoča čili omaka je narejena iz dimljenih čilijev zato je dobila tudi posebno ime in sicer dimljena čili omaka Smokin HOT. 

Dimljeni izdelki so pri nas kar precej popularni, pa s tem ne mislim dimljenih klobas. Všeč nam je dimljeni tofu, včasih smo imeli radi dimljene sire, ena izmed najljubših začimb, ki jo uporabljamo pa je dimljena paprika, ki s svojo aromo popestri razne jedi. 

Prvi dimljeni čili, ki sem jih probal so zelo znani po imenu Chipotle (chipoctli pomeni dimljen čili), kjer gre za dimljene čilije vrste Jalapeno. Jalapeno čilije največ uporabljajo v mehiški kuhinji, saj so ravno pravšnje ostrine, da jedi niso prepekoče, jed pa ima vseeno dovolj ostrine, da zadovolji čilijedce. Izdelava oziroma pridelava chipotle dimljenih čilijev poteka, tako da čilije pustijo na rastlinah da do konca dozorijo in se začnejo na rastlinah počasi že sušiti. Nato jih poberejo, zaprejo v večje dimne komore, kjer jih več dni dimijo, kjer sem med celotnih postopkom dimljena navlečejo arome po dimu in se tudi posušijo. Uporabljajo jih za pripravo različnih vrst mehiških jedi, omak, sals in zdrobljene kot začimbo.

Znanec, ki je velik poznavalec čilija, je lani na enem izmeed slovenskih forumov, kjer se "zbiramo" čililjubci, napisal in prikazal na kakšen način on dimi čilije doma. Zadeva me je pritegnila in ker je bila lanska letina res obilna,  sem želel tudi sam preizkusiti skuhati omako iz dimljenih čilijev. Zmenila sva se, da pri njemu dimiva čilije, potem pa doma skuham omako iz dimljenih čilijev. Lahko bi rekli rečeno-storjeno. Čiliji so bili zdimljeni, jaz pa verjetno še nekaj časa ne bom pozabil, kako zadimljen sem prišel domov. Na žalost pa postopka nisem fotografiral, zato sem ga prosil, če lahko uporabim njegove fotografije. 

Dimljenje čilija sva izvedla v priročnem majhnem "Fish smoker"-ju, ki je v bistvu namenjen prekajevanju/dimljenju rib, vednar pa se da v njemu dimiti tudi druge stvari, kot sva dokazala s čiliji. 

Na dno posode se da pest žaganja posebnega aromatičnega lesa, za še boljšo aromo sva dodala še nekaj posušenih brinovih jagod.

Čeprav se originalno sušijo čiliji vrste jalapeno, sem se odločil, da dimiva čiliji vrste chocolate habanero (na fotografijah so čilij vrste Habanero red), saj sem želel narediti močnejšo omako. Na rešetko sva zložila  oprane čilije, pokrila s pokrovom in prižgala spodnja gorilca, ki poskrbita, da se začne les žgati in sproščati dim, ki nato prehaja po celotni posodi in gre skozi vrhnji luknji iz posode. 

Naredila sva dvakratno dimljenje vsakič po 20 minut (v tem času se gorilca spraznita), čiliji se v tem času ne morejo posušiti, so se pa navzeli močne arome po dimu. 

Sedaj pa k pripravi omake....

Sušenje čilija

V lanski objavi Posušen čilijev prah sem si na listo želja vpisal "Kupi si dehidrator!". Na žalost si te želje še nisem izpolnil, saj so bile druge prioritete bolj važne, sem si pa nabavil poceni sušilec sadja in zelenjave, ki se za sušenje čilija kar precej dobro obnese. Ker se sezona čilija počasi bliža koncu, saj vreme ni več primerno, da bi dozorevali nedozorjeni plodovi, sem se tokrat odločil, da malce opišem, kakšen je najlažji način za sušenje čilija. 

V suhih krajih kjer je vlaga v ozračju minimalna, je sušenje najprimernejše kar na soncu oziroma zunaj. To je bil včasih najbolj priljubljen in enostaven način konzerviranja oziroma sušenja čilijevih plodov. Največkrat so plodove pustili kar na rastlini, da so se le ti posušili, včasih so porezali cele veje s plodovi in jih zvezali v šopke in te šopke obrnjene na glavo obešali na strop ter počakali, da se plodovi posušijo ali pa pobrali samo plodove in le te sušili na soncu. Pri nas je to v jesenskem času nemogoče, saj je v zraku preveč vlage, temperatura zelo niha in nam ne bi uspelo posušiti plodov brez, da bi jih vsaj nekaj ali pa celo vsi splesnili ali zgnili. 

Zato si moramo pomagati z električnimi aparati, kot so namenski sušilci za sadje ali zelenjavo, malce boljši sušilci oziroma dehidratorji, lahko pa si pomagamo tudi s pečico, kot sem že opisal v objavi Posušen čilijev prah.  Pred sušenjem pa je treba premisliti, katere vrste čilija bomo sušili, saj se plodovi zelo razlikujejo med seboj. Nekateri so bolj mesnati in takšne je treba sušiti dalj časa, drugi pa imajo tanjšo kožo in se hitreje sušijo.   Najbolje pri tem pa je, da si zapomnite, da je teba plodove razpoloviti ali pa jim vsaj odrezati kapico, da se lahko vlaga, ki je v notranjosti ploda med sušenjem odvaja. Bistvo pri sušenju so toplota, nizka vlažnost in pretok zraka. Če kateri izmed teh treh elementov manjka, se čas sušenja podaljša. 

Eden izmed najbolj koristnih nasvetov pred rezanjem čilijev je ta, da si nadenete gumijaste ali lateks rokavice, da se zaščitite pred kapsaicinom, ki je sestavina, ki je pekoča v plodovih čilija. Če prerežete enega ali dva plodova še gre, če pa prerežete čez 100 plodov, pa vas bodo pekle že roke, sploh pa ne pomišljati, da se s takimi rokami primete za kakšen drug del kože. Tudi sam se na začetku prakticiral rezanje brez rokavic, pa sem se po nekaj kilah prerezanih čilijev odločil, da je bolj važna preventiva kot kurativa. Če se že odločite, da boste rezali brez rokavic, vam svetujem, da po koncu rezanja, roke dobro namastite z oljem (navadno sončnico, repično ali pa olivno), nekaj časa roke mencate z oljem, nato pa si jih sperete z vročo vodo. Na tak način boste uničili oziroma ublažili ostanke kapsaicina na rokah.

Čokoladni liker s čiliji + GIVEAWAY

 

Uff, šele sedma objava ta mesec. Ta mesec sem res nedosleden z objavami, vendar se bom kljub obilici dela v službi in doma potrudil, da do konca leta spišem še kakšno objavo. Do takrat pa vas bo "grela" in vam ponujala možnost do nagrade, današnja objava božičnega čokoladnega likerja s čiliji. 

Ja spet objava o čilijih, vendar pa me je k njej spodbudil sodelavec, ki je pred časom naredil svojo verzijo čokladnega likerja s čiliji in ga poimenoval Habombanero - sestavljenka iz Habanera in bombe. Poleg čilijevega žganja Grlorez, ki sem ga že predstavil lansko leto, bi bila steklenička čokoladnega likerja s čiliji idealna ideja za darilo. Ta čokoladni liker s čiliji pa je primeren tudi za ženske, saj ni tako zelo pekoč, kot čilijevo žganje. V bistvu je tako, kot da bi jedli čokolado s čiliji, vendar v tekoči obliki.

Poleg tega je priprava čokoladnega likerja zelo enostavna in na spletu obstaja veliko različnih verzij priprave. Ker pa jaz ne bi bil jaz, in ne bi bil zadovoljen, če ne bi naredil nekaj po svoje in izven osnovnih receptov, sem se tokrat lotil priprave čokoladnega likerja v bolj božični verziji in z dodatkom čilijev. 

Chocolate habanero chili

 

"Kaj pa je to? A ti čokolada raste na tistemu grmu?" 

Ja, nekaj takega sem slišal zadnjič, ko smo imeli obiske. In ko jim razložiš, da gre za vrsto čilija, so vsi začudeni ob njegovi čokoladni barvi, saj večina besedo čili povezuje z rdečo barvo. Zato sem se odločil, da predstavim svojega ljubljenca med čiliji - Chocolate habanero chili.

Habanero čili spada v vrsto Capsium chinense, ki prihaja iz območja Amazonije v Južni Ameriki. Obstaja več vrst habanero čilijev, kot so Habanero red, Habanero Orange, Chocolate habanero, Habanero white in še nekateri drugi. Vzgoja teh čilijev se je razširila na vse države v tem območju, vendar pa so  največji vzgojitelji v Mehiki.   Čeprav je Mehika ena tistih držav, kjer uporabljajo največ pekoče zelenjave, pa se je Habanero razširil po celem svetu zaradi njegove prepoznavne arome. Ko enkrat prerežeš svež habanero čili, si boš sigurno zapolnil, kakšen vonj ima čili iz te vrste, saj je vonj zelo intenziven in prepoznaven.