Pikantna sol + GIVEAWAY

Že nekaj časa se na blogu vrstijo objave v povezavi s čilijem, v katerih vam poskušam vsaj malo približati plodove čilijev. Vem, da se nekateri že ob omembi besede čili, samo zdrznejo in rečejo pekočega pa ne maram. Uporaba čilija v jedeh ne pomeni samo pekočino  ampak z uporabo čilija v nekaterih jedeh bolj poudarimo okus same jedi. Če vas recepti za domače čili omake ne prepričajo, da bi se vseeno odločili, da daste čiliju možnost v svoji kuhinji, pa vas morda prepriča doma izdelana pikantna sol. 

Letina čilija je letos zares obilna. Ko sem že misli, da je konec, se kljub slabemu vremenu rastline še kar dobro držijo in še vedno dozorevajo novi plodovi.  Vzgojene čilije sem uporabljal pri pripravi različnih vrst omak, kot so Domača čili omaka (Chocolate habanero), Pekoča čili omaka (Bhut jolokia) in Domača manj pekoča čili omaka (Bishops crown), pri preki sladic, kot so bile Čokoladne kocke c čilijem, pri kuhanju Slivove marmelade s čilijem, v jedeh kot Preprosto polnjeni čiliji in letos v največji meri pri Sušenju čilija.

Letos sem sušil največ čilijev vrste habanero in sicer Habanero red, Habanero orange, Habanero Maya red in moj najbolj priljubljen čili vrste Chocolate habanero. Potem so bili tukaj še Bhut jolokia, Bhut jolokia yellow, Jamaican hot, Numex twilight, Bolivian rainbow, Aji-cito, Moruga scorpion in Chayenne yellow. Pri sušenju sem čilije ločil tako, da sem sušil in kasneje mlel čilije podobnih barv in jakosti iz česar sem dobil čilijev prah v treh barvah: rumen, rdeč in rjav. Glede na uporabo potem različne vrste čilijevega prahu zmešam med seboj in tako dobim čilijev prah, ki je okusen in močan kot ga želim. 

Čeprav lahko čili omako dodam skoraj vsem jedem, pa je pikantna sol tista začimba, ki jo pa lahko uporabimo čisto povsod. V bistvu je idealni nadomestek za uporabo same soli in popra v jedeh. Večina nas je izboljševala okus jedi s soljenjem in popranjem, vendar pa poper ni tako zdrava začimba kot čili. Poleg tega, da čili spodbuja krvni obtok, spodbuja prebavo in čisti dihalne poti, da vsaki  jedi veliko več okusa kot poper. Z uporabo pikantne soli nam ni potrebno jedi še poprati, poleg tega pa v jed vnesemo še malce pikantne sestavine, ki jed popestri. 

Pikantna sol se uporablja kot čisto navadna sol oziroma podobno kot druge zeliščne soli. V jed se jo da toliko, kolikor navadno solite vsako jed. Jed bo slana toliko kolikor želite, dobila bo pa malce boljši okus. Pri nas je sedaj tudi pire krompir malce pikanten, pa ga naša tamala z veseljem poje vso njeno porcijo.

Sušenje čilija

V lanski objavi Posušen čilijev prah sem si na listo želja vpisal "Kupi si dehidrator!". Na žalost si te želje še nisem izpolnil, saj so bile druge prioritete bolj važne, sem si pa nabavil poceni sušilec sadja in zelenjave, ki se za sušenje čilija kar precej dobro obnese. Ker se sezona čilija počasi bliža koncu, saj vreme ni več primerno, da bi dozorevali nedozorjeni plodovi, sem se tokrat odločil, da malce opišem, kakšen je najlažji način za sušenje čilija. 

V suhih krajih kjer je vlaga v ozračju minimalna, je sušenje najprimernejše kar na soncu oziroma zunaj. To je bil včasih najbolj priljubljen in enostaven način konzerviranja oziroma sušenja čilijevih plodov. Največkrat so plodove pustili kar na rastlini, da so se le ti posušili, včasih so porezali cele veje s plodovi in jih zvezali v šopke in te šopke obrnjene na glavo obešali na strop ter počakali, da se plodovi posušijo ali pa pobrali samo plodove in le te sušili na soncu. Pri nas je to v jesenskem času nemogoče, saj je v zraku preveč vlage, temperatura zelo niha in nam ne bi uspelo posušiti plodov brez, da bi jih vsaj nekaj ali pa celo vsi splesnili ali zgnili. 

Zato si moramo pomagati z električnimi aparati, kot so namenski sušilci za sadje ali zelenjavo, malce boljši sušilci oziroma dehidratorji, lahko pa si pomagamo tudi s pečico, kot sem že opisal v objavi Posušen čilijev prah.  Pred sušenjem pa je treba premisliti, katere vrste čilija bomo sušili, saj se plodovi zelo razlikujejo med seboj. Nekateri so bolj mesnati in takšne je treba sušiti dalj časa, drugi pa imajo tanjšo kožo in se hitreje sušijo.   Najbolje pri tem pa je, da si zapomnite, da je teba plodove razpoloviti ali pa jim vsaj odrezati kapico, da se lahko vlaga, ki je v notranjosti ploda med sušenjem odvaja. Bistvo pri sušenju so toplota, nizka vlažnost in pretok zraka. Če kateri izmed teh treh elementov manjka, se čas sušenja podaljša. 

Eden izmed najbolj koristnih nasvetov pred rezanjem čilijev je ta, da si nadenete gumijaste ali lateks rokavice, da se zaščitite pred kapsaicinom, ki je sestavina, ki je pekoča v plodovih čilija. Če prerežete enega ali dva plodova še gre, če pa prerežete čez 100 plodov, pa vas bodo pekle že roke, sploh pa ne pomišljati, da se s takimi rokami primete za kakšen drug del kože. Tudi sam se na začetku prakticiral rezanje brez rokavic, pa sem se po nekaj kilah prerezanih čilijev odločil, da je bolj važna preventiva kot kurativa. Če se že odločite, da boste rezali brez rokavic, vam svetujem, da po koncu rezanja, roke dobro namastite z oljem (navadno sončnico, repično ali pa olivno), nekaj časa roke mencate z oljem, nato pa si jih sperete z vročo vodo. Na tak način boste uničili oziroma ublažili ostanke kapsaicina na rokah.