Mango kokos kocke

Aprilsko vreme ga spet "biksa". Nekaj dni toplo, potem pa kot, da bi odrezal noči in jutra precej hladna. V bistvu mu ne moremo ničesar očitati, ker smo nekako že navajeni, da je aprilsko vreme zelo spremenljivo. Kljub temu, da letos april ni bil preveč deževen, pa so temperature tiste, ki se tako drastično spreminjajo, da še nisem upal presaditi sadik čilijev na balkon. Upam, da se začetek maja vreme ustali, do takrat pa ena zelo preprosta sladica, ki izvira iz tajke kuhinje - mango kokos kocke. 

Že dlje časa me veseli azijska kuhinja, kjer je v jedeh/receptih veliko zelenjave, priprava je hitra in enostavna, poleg tega pa je v azijski kuhinji tudi nekaj zelo preprostih sladic. Čeprav receptov na temo azijske kuhinje ne objavljam veliko, se pa na blogu najde tudi kakšen na to temo, kot so: zelenjavni curry, brokoli v česnovi omaki in spomladanski zavitki. 

V bistvu pa je za današnjo objavo zopet kriva najina tamala. Zadnjič je v trgovini videla "znane" žele bombone in si jih "potihem" zaželela. Ko sem ji pojasnil, da so takšni bomboni pretežno narejeni iz želatine in ji pojasnil, da se želatina dobi tako, da kuhajo živalske kože, kite (vezivno tkivo) ter kosti in iz tega naredijo želatinske lističe ali prah, katerega v nadaljevanju uporabijo v prehrani, ji bomboni niso bili več tako privlačni. Ne bom napisal, da v mladih letih nisem jedel želatinskih bonbonov, vendar na žalost takrat še nisem vedel kaj je to želatina oziroma kako jo pridobivajo. Na srečo sem kasneje odkril agar agar, ki je želirno sredstvo, ki ga pridobivajo iz celic morskih alg in nam je sedaj veliko bolj sprejemljivo za uporabo. 

Zmenila sva se da narediva svoje "žele" bombone v obliki mango kokos kock. Gre za tipično tajsko sladico sestavljeno iz plasti mangovega agar želeja in kokosovega agar želeja. 

Presna mango tortica

Pri današnji sladici, še vedno ostajam v tropskih krajih. Pa to ne mislim krajevno, čeprav bi se mi prileglo malo lenarjenja na lepi peščeni plaži s kristalno čistim morjem, ampak tudi tokrat samo z okusom tropskega sadja. Ker imamo  še nekaj časa do pravega dopusta, si kar na svoji terasi pričaramo dopustniško razvajanje s presno mango tortico.

Od kar sem si nabavil zares odličen blender znamke Blendtec so mi presne sladice veliko ljubše kot včasih in si jih doma večkrat pripravimo. To ne pomeni, da vedno pripravljam presne torte, ampak so presne sladice lahko tudi v obliki presnih krem, kot sem zadnjič predstavil presno kremo s pasijonko. Pri pripravi presnih krem v blenderju Blendtec, se sestavine zares spremenijo v pravo gladko kremo, v kateri  skoraj ne najdeš več koščka oreščkov ni bojazni, da bi bila krema zrnata zaradi premalo zmletih oreščkov. Tudi pri pripravi presne mango kreme za današnjo presno mango tortico lahko iz fotografij ugotovite, da je krema gladka in izgleda kot da gre za obarvano skutino tortico. Ker pa mora biti pri sladicah tudi nekaj hrustljavega, spodnji del presnih tortic ne zmeljem na čisto fino, ampak pustim, da so sestavine malo bolj grobo zmlete. 

Na blogu sem predstavil že cel kup presnih tortic, med katerimi so nam sigurno najljubše presna limetina tortica, presna pomarančna tortica in presna malinova tortica. Sedaj se bo za mesto med najljubše potegovala še današnja presna mango tortica. 

Če vam vam niso preveč všeč tropski okusi, pa lahko zase najdete tudi med ostalimi presnimi torticami, kot so  presna jabolčna tortica, presna borovničeva torta,  presna torta Jin Jang, presna ananasova torta, presna jagodna tortica in moja prva veganska tortica. 

Presna krema s pasijonko

Ko že misliš, da bo vročina po burni nevihtni noči popustila, že naslednjega dne ugotoviš, da je spet vse po starem in se vročina že dopoldan dviga nazaj primerljivo prejšnjim dnem. Spet bo vroče in zato se je potrebno posladkati z nečim osvežilnim, kot je presna krema s pasijonko. 

Zadnje čase so me prevzele sladice, ki jih lahko postrežemo v kozarčkih in ena takšnih je tudi presna krema s pasijonko, ki je nastala zaradi želje po nečem sladkem in brez maščobe. Res je. Tokratna presna sladica ne vsebuje dodane maščobe, kot je kokosovo maslo/olje, ki ga večinoma vsi  uporabljamo pri pripravi presnih sladic. Kokosova maščoba namreč služi, da so kreme v presnih sladicah bolj kompaktne oziroma, da se kreme toliko strdijo, da sladica ostane v čvrstem stanju in se ne razlije, ko odstranimo tortni obod ali kakšen drug pripomoček za oblikovanje. Brez kokosove maščobe presne sladice  ne bi stale, razen če bi jih zmrznili oziroma zeloooooo ohladili. 

Letos sem precej tropsko razpoložen, zato je pri nas doma vedno cel kup tropskega sadja, ki je sedaj veliko lažje dosegljivo kot včasih. Prav tako sem pred kratkim že objavil dve sladici, ki sta precej tropsko obarvani in to sta lepljiv riž z mangom in tropski trifle.  V obeh sladicah sta bili uporabljeni dve bolj znani tropski sestavini in to sta kokos in mango, v današnji presni sladici pa je svoj prostor dobila še pasijonka.

Pasijonka je kot rastlina čudovita plezalka, ki je bila odkrita v Peruju in so jo kot zdravilno poznali že južnoameriški Indijanci. Ima  velike, dišeče in prelepe cvetove, ki so zelo fotogenični in sem jih lahko včasih občudoval v  Istri. Prav tako sem že takrat nabiral plodove, ki pa se ne morejo primerjati s tistimi pravimi, ki imajo debelo lupino in v notranjosti skrivajo svoj zaklad. Užitni del pasijonke so namreč koščice in membrana, ki se drži okrog koščic in daje sladicam sveže kiselkast tropski okus.

Tropski trifle

Trifle je sladica, ki je sestavljena v večji stekleni posodi iz večih plasti biskvita ali piškotov, različnih vrst sadja, različnih vrst krem ali smetane ter prepojena s sadnimi sokovi in pri nekaterih tudi z alkoholnimi pijačami. V bistvu gre za neke vrste zloženko, pri nas jo nekateri imenujejo tudi grmada.Tokrat sem jo pripravil iz sadja, ki sem ga imel trunutno doma in nastal je tropski trifle.

Sladice kot so trifle, so me vedno privlačile, saj gre za zelo sočne in sadja polne sladice. Pred časom sem si tudi že nabavil dovolj veliko stekleno posodo in  takoj naredil prvi preizkus, katerega sem predstavil v objavi  višnjev trifle. 

Da ne boste mislili, da je bila posoda uporabljena samo dvakrat. Posoda je v uporabi precej redno, vendar zaradi časovne stiske si  nikoli ne vzamem časa fotografirati sladic, ki nastanejo v njej, ker gre za trenutne odločitve, ko je treba kam na obisk. Ravno zaradi takšne odločitve je tudi tokrat nastal tropski trifle, ki je bil sestavljen iz sestavin in sadja, ki sem jih imel trenutno doma. Že večkrat smo bili povabljeni družinskim prijateljem na večerjo in kot vedno sta za večerjo zadolžena gostitelja,  sladica pa je v moji domeni.  Zelo podobno, kot pri presni tortah, tudi pri triflu skoraj ne moreš zgrešiti. Najprej si pripraviš vse sestavine, potem pa jih samo zlagaš po plasteh v posodo in jih dobro navlažiš, da sladica ni presuha. 

Trifle je odlična sladica, ki ima vsaj pet prednosti, pred ostalimi sladicami. 

Prva prednost je to, da je zelo enostaven za pripravo, saj v stekleno posodo zlagamo plasti biskvita, krem in sadja, kakor nam srce poželi. 

Druga prednost je v tem, da je zaradi steklene posode zelo priročen za prevoz in ni bojazni, da se bo med prevozom sesedel ali zrušil. 

Tretja prednost je to, da ga lahko naredimo tik preden gremo z njim na obisk oziroma predno ga postrežemo, saj ga ni potrebno hladiti v hladilniku. Če ga delamo za pozneje, ga lahko hranimo v hladilniku, nič pa ni narobe, če ga naredimo, ga dobro navlažimo in skoraj takoj postrežemo.

Četrta prednost pa je to, da se ni potrebno matrati s postrežbo, da bodo na krožnikih lepo odrezani kosi, saj se ga iz steklene posode zajema kar z večjo žlico in daje na krožnike kot neke vrste grmado.

Peta prednost pa je v tem, da sigurno prinešena steklena posoda v kateri je pripravljen trifle, na začetku  naredi WAU efekt, pa čeprav kasneje na krožniku izgleda kot kup biskvita, kreme in sadja. Važno pa je, da se vse te sestavine dobro prepletajo in dopolnjujejo. 

Pri tropskem triflu z glavnimi sestavinami, kot so ananas, mango in kokos bojazni, da se te sestavine ne bodo prepletale in dopolnjevale ni, zato le pogumno v preizkus te poletne sladice.

Lepljiv riž z mangom / Sticky rice with mango

Tokratna objava vas bo posladkala precej po azijsko, saj bom predstavil eno izmed tradicionalnih tajskih sladic in to je lepljiv riž z mangom.

Zelo rad odkrivam in preizkušam najrazličnejše recepte svetovnih kuhinj, med katerimi prevladujejo predvsem sladice. Na svojem "TO-DO" spisku sem imel zabeleženih več azijskih sladic, najboljši sosed Mercator, pa je s svojim novim izzivom v projektu #KuhaM poskrbel, da  sem lahko iz tega spiska prečrtal sladico lepljiv riž z mangom. Tokratni izziv je bil namreč vezan na tajsko kuhinjo in ker se bliža poletje, sem se odločil, da pripravim eno izmed najbolj znanih tajskih sladic, s katero se lahko posladkamo v poletnih dneh. 

Tajsko ime za to sladico je Khao niew mamuang, kar v prevodu pomeni kokosov lepljiv riž z mangom. V bistvu gre za posebno vrsto riža, ki je bolj znan po imenu "sticky rice"  (lepjiv riž), ki je napit s kokosovim mlekom, prelit s kokosovo kremo in dodanim svežim mangom. Nekaj zelo podobnega, vendar bolj v tekoči obliki poznamo pri nas kot mlečni riž z dodatki. 

Po pregledu vseh receptov na spletu sem ugotovil, da je receptov za pripravo te sladice veliko in se med seboj razlikujejo v načinu priprave in sestavinah, vsem pa je bilo skupno, da so uporabljene tri glavne sestavine, ki so lepljiv riž, kokosovo mleko in mango. Na koncu sem se odločil, da upoštevam osnovna navodila recepta pri pripravi riža, končno izvedbo oziroma izgled, pa sem pripravil po svojem navdihu.

Pita s kokosom in mangom

Še en recept  iz moje računalniške shrambe. Kot smo že nakajkrat omenili se dobi lepe in dovolj zrele sadeže manga v trgovinah Hofer, vendar pa ne vedno. Treba je res imeti srečo, da naletimo na dober mango. Večinoma te sedeže uporabljam pri sočenju, tokrat pa sem se odločil, da iz enega manga naredim preprosto pito z malo bolj eksotičnim okusom.

Preprosta pita s kokosom in mangom
- zavitek listnatega testa
- zrel mango
- 250 gramov mascarpone sirčka
- 3 žlice kokosove moke
- 3 žlice agavinega sirupa
- rumenjak za premaz in malo masla za premaz modela za pite

Model za pite namastimo z maslom in vanj  namestimo listnato testo, robove pa porežemo. Mango olupimo in mu na vsaki strani ob koščici previdno odrežemo "ledvički" oziroma "fileja". Koščico še obrežemo in ostanke sadeža na drobno narežemo. V posodi zmešamo mascarpone, kokosovo moko, agavin sirup ter dodamo še na koščke narezane ostanke manga. Nastalo zmes razporedimo po listnatem testu in jo zravnamo. Z ostrim nožem iz ledvičk narežemo tanke trakove širine 2 mm. Najdaljše trakove polagamo na zmes v eni smeri urinega kazalca, krajše pa na njih v drugi smeri urinega kazalca, da dobimo obliko rožice. Z zmešanim rumenjakom namažemo robove listnatega testa in pečemo v pečici 30 minut na 200 stopinjah. 

Preprosta sladica eksotičnega okusa.

Takšne sladice zmanjkajo pri nas predno bi preštel do tri. Da pa ne bi zavrgli ostale narezane trakove, pa jih lahko pojeste med tem, ko čakate na pečeno pito.

Sadni sok - mango in pomaranče

Tale kombinacija je pa prava bomba. Sladek in zelo osvežilen sok, da si na koncu želiš ožeti še kozarec, da bi iztisnil še kakšno kapljico tega soka. Od kar nas Hofer tako lepo zalaga z eksotičnim sadjem, je potrebno biti vedno pozoren, da nam ne uide kakšna  akcija eksotičnih sadežev. Mango po kosu za 0,69 EUR, je še sprejemljiva cena, da si jih lahko privoščim večjo količino, kateri se potem doma še nekaj dni mladijo.  Da se v Hoferju res dobi okusen in zrel mango, je v svojem blogu že omenjala Gourmet forever, katera je objavila kar nekaj receptov z uporabo manga.    

Današnji sok je nastal iz enega zrelega in olupljenega manga ter 3 večjih sočnih pomaranč. 

Sočenje olupljenega in narezanega manga.

Sveže pripravljen sok iz manga in pomaranč.