Hladna ješprenova solata

Hladne solate so odlična izbira in v zadnjem času precej popularne jedi, saj so enostavne za pripravo, lahko jih postrežemo takoj ali pa jih hranimo v hladilniku za naslednji dan, lahko pa jih pripravimo za malico v službi. Že dolgo nisem  pisal ravno o zdravih malicah v službi, zato je ravno pravšnji trenutek za nekaj pisanega in svežega kot je hladna ješprenova solata. 

Malice v službah so ena tistih kategorij, o kateri se v zadnjem času zelo veliko piše in razpravlja. Verjetno se je velika večina zaposlenih že naveličala za malico pojesti sendvič, rogljiček, hitro prehrano, kot so burek, kebab ali pico, za malice v gostinskih lokalih, pa nam itak zmanjkuje denarja. Po spremljanju spleta opažam, da si že veliko znancev pripravlja malice doma in jih nato nosi s seboj v službo. Za dobro in zdravo jed, ki je lahko tudi kot malica v službi ne rabiš veliko časa, ne rabiš nekih posebnih sestavin, večinoma pobereš iz hladilnika kar je ostalo in vse skupaj združiš v preprosto jed. Nekaj predlogov za malice v službi sem že objavil v objavah malice v službah, kvinoja z zelenjavo - tortice za malico, špinačna pita brez testa, spomladanska kvinojina solata, testeninska solata s šparglji in češnjevcem,  spomladanska solata z mlado špinačo, rukolo in suhimi paradižniki, mediteranska solata s kvinojo in bulgurjem in  zelenjavne ajdove tortice brez glutena, ki so še vedno popularne.

Ker pa vedno rad eksperimentiram, pa si zadnje čase pripravljam različne hladne solate v katerih uporabljam žita, ki so nekoliko pozabljena vnedar pa nič manj vredna od ostalih. Eno izmed njih je ječmen, ki ko ga olupimo in obdelamo spremeni ime v ješprenj. Ječmen je zaradi velike vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin zelo pomemben v prehrani, poleg tega je bogat z vitamini B in E ter zmanjšuje holesterol v krvi.  V večji meri se ječmen uporablja pri izdelavi piva in viskija, v manjši meri pa za človekovo prehrano. Večina ješprenj pozna samo iz znane slovenske narodne jedi ričet, katerega nekateri ne marajo. Kje drugje bi ješprenj še uporabili  jim ni znano, zato je ješprenj velikokrat spregledan izdelek v trgovinah. Upam, da mi vas bo uspelo s tem receptom za hladno ješprenovo solato prepričati, da tudi vi naslednjič v trgovini kupite vsaj en zavojček tega žita. 

Zelenjavni curry

Današnja objava gre k začetkom oziroma koreninam moje kuhinje. Namreč, ko sva začela z mojo živeti na svojem, je bilo kuhanje nujno zlo, zato so bile na jedilniku jedi, kjer za kuho nisi porabil veliko časa. Navduševale so naju azijske jedi, kjer si lahko v zares kratkem času pripravil hitro kosilo in ena takšnih je bil sigurno zelenjavni curry. 

Cca 20 let ali še malo več nazaj je bil  na televiziji zelo popularen kuhar azijskih korenin Ken Hom in kot velikemu navdušencu nad azijsko kuhinjo sem za  darilo dobil tudi njegov vok oziroma Ken Hom wok. Se še spomnite tistega majjhnega azijskega možakarja, ki je v tekoči angleščini poskrbel, da so ljudje po svetu začeli malo bolj kuhati azijske jedi? 

Čeprav je moj vok v uporabi že zares dolgo, je še vedno videti skoraj kot nov. Celo na indukcijski plošči deluje odlično, lahko bi rekel da celo še bolje kot prej na plinu, saj se na indukciji skoraj v trenutku segreje na zelo veliko temperaturo in zato mi ni težko v nekaj minutah pripraviti jedi, kot sem jih že omenil v objavah Brokoli v česnovi omaki in Bok choy s česnom in ingverjem.  

Ker  v tistem času trgovine še niso bile tako založene z različnimi azijskimi začimbami in omakami, sem kot ponavadi improviziral in iznašel neke vrste ponarejeno curry omako, ki je bila v tistih časih ena najinih najljubših jedi.  Takrat še nisem tako gledal na zdravo prehranjevanje, zato mi je bilo čisto vseeno koliko kalorij ima jed in ali je zdrava ali ni. Važno je bilo, da je bila dobra in da sem se pošteno najedel. 

Ker pa imam zadnje čase neke vrste nostalgijo  na jedi, ki sem jih včasih pripravljal in jih zaradi mojih odločitev ne morem več pripraviti kot sem jih ponavadi, iščem načine, da pripravim te jedi na način, ki mi sedaj ustreza. In tudi pri tej ponarejeni curry omaki, sem našel način, ki se lahko kosa s tisto, ki sem jo včasih pripravljal. Kot recept bom predstavil način, kot ga pripravljam sedaj, na koncu pa bom predstavil tudi staro verzijo s piščancem, s katerim sem navdušil skupino študentov, ki so bili ljubitelji azijske hrane in niso vedeli, kaj bi poceni in na hitro pripravili, da bi se nasitili.  Še sedaj se spominjam srečanja z njimi dve leti kasneje, ko so mi povedali, da je po študenstkih domovih vsak teden vsaj enkrat dišalo po tej jedi.

Kuskus z mediteranskim pridihom

Še ena hitra jed, ki je večkrat na naših krožnikih, pa je na žalost še nisem objavil. V bistvu gre za neke vrste kuskus z zelenjavo, vendar pa so v jedi najbolj pomembne sestavine zelene izkoščičene olive, origano in bazilika. Mogoče se bo komu zdela tale kombinacija ostale zelenjave in oliv malo čudna, vendar pa zame olive dodajo tisto piko na i, da je jed drugačna od ostalih. Ker smo pri nas vsi veliki jedci, pišem sestavine kot jih uporabljam pri kuhi, vi pa si jih priredite po svoje.

Tokrat so v lonec romale naslednje sestavine:
- 1 srednje velika čebula
- 1 strok česna
- tris paprik (rumena, rdeča in zelena)
- 3 pelati (najlažje se jih nadomesti z konzervo narezanih pelatov)
- cca 20 zelenih izkoščičenih oliv
- 300 gramov kuskusa (instant varianta)
- 10 listov sveže bazilike in pa žlička origana (na žalost nisem imel svežega)
- sol, poper, oljčno olje

V večjem loncu (pokrovka mora biti, za dokončanje jedi) na oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo in česen. Dodamo na manjše trakove narezano papriko in jo prepražimo, vendar mora ostati še malo čvrsta.  Dodamo pelate, ki smo jih narezali na koščke ter vse skupaj malo pokuhamo. Ko so se pelati razpustili dodamo 2 dcl vode, žličko origana, solimo (vendar ne preveč, ker bojo jedi slan okus dale olive) ter vse skupaj kuhamo na zmernem ognju 5 minut. Na koncu dodamo zelene olive, katere se ne smejo predolgo kuhati, ampak samo pogreti. Olive kuhamo samo toliko časa, da v lonec natrgamo deset listov sveže bazilike (to je največ 2 minuti). Nato dodamo kuskus in dobro premešamo, da se ves kuskus prepije z omako, odstavimo lonec iz štedilnika, pokrijemo s pokrovko in pustimo, da se kuskus duši 5 minut. Po 5 minutah odstanimo pokrovko in nastalo jed narahlo premešamo ter serviramo na krožnike.

Včasih k sestavinam dodam še bučko in korenje, vendar pa se mi zdi, da je  potem že preveč zelenjave na kupu, čeprav jo vsi obožujemo. 

Omleta s posušenimi paradižniki in pekočimi paprikami

Omleta s posušenimi paradižniki, pekočimi paprikami in mlado čebulico.

Ta omleta je pa za pogumne oziroma za tiste, ki imajo radi bolj pekočo hrano. Po pravici povedano, pri  omletah vedno preizkušam nove recepte oziroma si jo pripravljam iz sestavin, katerih je ostalo v manjši količini v hladilniku. Tokrat sem v hladilniku našel 2 mladi čebulici, 6 posušenih in nato mariniranih paradižnikov ter dve pekoči papriki. Posušene marinirane paradižnike kupujem na glavni tržnici v Ljubljani  v pokritem delu, kjer se dobi posušene paradižnike, kateri so marinirani s česnom, olivnim oljem in provansalskimi zelišči. Ti paradižniki niso enaki tistim, katere lahko kupimo v trgovinah in kar plavajo v olju, ampak so samo toliko marinirani, da so mehki. Noro dobra zadeva, če imate radi paradižnike in česen. Pa se vrnimo k receptu. Za jajčno zmes sem uporabil dve celi jajci in 2 beljaka (rumenjaka je spet dobila naša psička). S tem se zniža vnos holesterola v naše telo, psička pa dobi lepšo dlako. Jajca in beljake sem zmešal in jih rahlo solil in popral. Mlado čebulico narežemo na kolobarje, paradižnike in pekoči papriki pa na manjše kose. 

Mlada čebulica, posušeni marinirani paradižniki in pekoča paprika.

V ponvi segrejemo žlico olivnega olja, dodamo narezano papriko, kratko prepražimo, nato pa dodamo skupaj narezano čebulico in paradižnike. Vse skupaj na hitro prepražimo (cca. 1 minuto) nato pa v ponev vlijemo jajca. Zapečemo na obeh straneh in serviramo na krožnik. Paradižnik in čebulica sta omleti dala svoj sladkast okus, paprika pa pekočega, tako, da se je v omleti prepletal sladko pekoči okus.  Prava zadeva za začetek dobrega dne. 

Pripravljena omleta.

Omleta z dekoracijo iz rožic, katere je nabrala moja mala pikica na travniku.

Zelenjavna rižota

Kljub moji odsotnosti in neobjavljanju novih zapisov,  je bil tale moj blog kar dobro obiskan v zadnjem mesecu. Po "gurmanskih" dosežkih Goteniške kuhinje, sem kar nekaj časa potreboval, da sem se navadil mojega načina kuhanja, zato tudi nisem hotel ničesar objavljati.  V Gotenici pa je bil zopet na jedilniku krompir, krompir in še enkrat krompir, saj smo imeli v petih dneh  4 krat za kosilo krompir. Zato danes spet en hiter recept iz tistih sestavin, katere so ostale v hladilniku.

Za pripravo potrebujemo:  (zelenjava, ki mi je ostala v hladilniku)
- zelena paprika, rumena paprika, korenje in bučka
- riž (pri nas imamo dve polni skodelici dovolj za 3 osebe, porcije pa so obilne)
- čebulo
- 1 dcl belega vina
- jušno osnovo (cca 1 liter, lahko kar iz jušne kocke)
- sol in poper po okusu
- bazilika in origano

Vse rižote kuham, na enak način, tako, da če sta videli prejšnje recepte (rižota1 in rižota2) že poznate način kuhanja rižote. 

Za začetek si pripravimo jušno osnovo, nasekljamo čebulo in narežemo zelenjavo na manjše kose.

V večji ponvi segrejemo olivno olje, prepražimo čebulo, dodamo riž in ga pražimo da postekleni. Dodamo 1 dcl belega vina in pustimo vreti 1 minuto. Nato dodamo vso narezano zelenjavo, premešamo in dodamo  dve zajemalki jušne osnove. Vsakokrat, ko riž vpije tekočino, dodamo po dve zajemalki jušne osnove.  Dodajanje jušne osnove ponovimo tolikokrat, da je riž kuhan (odvistno od vrste riža, vendar pa bi morala biti riž in zelenjava v 15 do 20 minutah kuhana). Pri zadnjem dodajanju jušne osnove, solimo in popramo ter dodamo natrgano svežo baziliko in malo origana. Pri serviranju pa pa na rižoto nastrgamo parmezan. 

Pa dober tek!

Lignji s krompirjem v pečici

Vem, da je poletje že mimo in smo že skoraj v zimskem času, vendar sem primoran napisat tale recept. Gre za neke vrste primorsko jed, katere bo vsaj eden od sodelavcev zelo vesel. 

Za pripravo potrebujemo:

-          1 kg lignjev

-          1 kg krompirja

-     3 večje paradižnike (jaz sem danes uporabil kar pelate, ker nisem imel paradižnikov)

-     4 rumene paprike

-     1 večja čebula

-     5 strokov česna

-     peteršilj

-     1 dcl belega vina

-     0,5 dcl olivnega olja

-     sol in poper (po okusu)

-     1 žlička rožmarina

-     1 žlička majarona

Ker bomo pred pečenjem vse zgoraj naštete sestavine narezali na manjše kose, si pripravite en zares velik lonec, v katerega boste spravili vse sestavine, saj jih bo potrebno dobro premešati. 

Prvo pride na vrsto krompir, katerega olupite, oprete in narežete na manjše kose. Manjši kot so kosi, manj časa ga bo potrebno pečt.

Ko je krompir odcejen, ga damo v lonec.

Nato so na vrsti lignji. Vem, da so najboljši jadranski lignji, vendar pa je treba včasih tudi zmrznjene nabavit. Če so zmrznjeni jih zvečer dajte odtajat, na dan priprave pa jih operite in kljub temu, da na njih piše, da so očiščeni, jih je potrebno vse še enkrat preverit, če je prozorna kost odstranjena, ker se velikokrat zgodi, da je še vedno prisotna. Ker se lovk lignjev drži drobovina, jo odrežemo in lovke vržemo v lonec k krompirju. Lignje damo na rezalno desko in z ostri nožem na eni strani po celotni dolžini naredimo zareze. Pazimo, da ne prerežemo še druge strani, ker potem dobimo kolobarje.

Narezane lignje damo v lonec k krompirju.

Nato narežemo paradižnik in papriko na koščke, čebulo in česna ne nasekljamo ampak ju  narežemo na manjše kose. Peteršilj pa nasekljamo ali pa ga narežemo s škarjami za zelišča.

Vse te sestavine vržemo v lonec k lignjem in krompirju, zalijemo z 1 dcl belega vina, 0,5 dcl olivnega olja, solimo, popramo po okusu, dodamo žličko majarona in rožmarina ter vse skupaj dobro premešamo.

Ko je vse fino premešano, sestavine prelijemo v večji pekač, kjer jih potem lepo porazdelimo po pekaču.

Pekač pokrijemo z aluminijasto folijo (še boljše je, da pod njo daste papir za peko, je bolj zdravo) in v ogreti pečici pečemo 30 minut na 250 stopinjah. Po 30 minutah vzamemo pekač iz pečice, odstranimo folijo in previdno iz pekača odlijemo malo več kot polovico tekočine, ki je nastala med peko. Nato pečemo še 10 minut, da se krompir in lignji zapečejo. Po tem postopku in po 40 minutah pečenja  je rezultat takšen.

Postrežemo še z malo nasekljanega peteršilja.

Pa dober tek.