torek, 21. avgust 2012

Sirup iz vijolične bazilike


Tale sirup pa je čisti zadetek v polno. Začelo se je tako, da sem bil v soboto že ob 7.00 uri na glavni Ljubljanski tržnici, kjer sem se spet ustavil pri mamci, kjer kupujem tista zelišča, katerih nimam doma. Kljub temu, da sem si preventivno naredil zalogo vijolične bazilike (v zmrzovalniku sta shranjena litrski in pol litrski glaž) nisem mogel, da ne bi vzel tri šopke vijolične bazilike. Ker sem velik odjemalec te njene bazilike mi je dala mamca še dva za povrh. Tako sem romal doma spet s 5 šopki bazilke in si mislil, jih bom že za kaj uporabil. Lahko bi rekel, da je bila vožnja domov prav aromatična, saj je v avtu dišalo po baziliki. Prav tako pa sem že v avtu premišljeval, kaj bi naredil s toliko bazilike. Dobil sem idejo, da iz bazilike naredim sirup, saj izdelava ne more biti precej drugačna od ostalih sirupov kot so metin, melisin in ostali. 


Za  zadetek v polno sem uporabil (tokrat sem igral malo bolj na sigurno, saj sem hotel ohraniti barvo):
- 5 šopkov vijolične bazilike
- 1,5 kg sladkorja
- 3,5 litra vode
- sok ene limone

Baziliko sem opral in iz stebelc osmukal vse liste, saj je bilo listov več kot preveč. Liste sem nato še enkrat opral in jih pustil, da so se osušili. Medtem sem v večjem loncu zavrel vodo in dodal sladkor. Tokrat sem uporabil navaden beli sladkor, saj sem upal, da bo nastal sirup nežno rdeče barve, kar pa bi z uporabo rjavega sladkorja uničil. Ko se je sladkor stopil in je voda še enkrat zavrela, sem lonec odstavil iz štedilnika in ga pokril s pokrovko. Lističe bazilike sem na hitro nasekljal na manjše kose, nato pa jih dal v lonec, pokril s pokrovko ter pustil pokrite do naslednjega dne (celih 24 ur). Naslednji dan me je v loncu že čakala rdeče-obarvana-dišeča-po-baziliki tekočina, katero sem precedil, nato pa jo ponovno zavrel in ji dodal sok ene limone. Ko se je malo ohladila, sem jo pretočil v segrete steklenice, pri čemer sem napolnil 4 litrske steklenice.

Lističe rdeče bazilike.
Naslednji dan pa je bil dan D, ko je bilo treba preizkusiti, kaj sem tokrat ustvaril. Kot ostali sirupi se tudi tale redči z vodo. Že po prvem požirku sem vedel, da sem spet zadel v polno. Spet mi je uspel super sirup. Odličen sirup, kateri ima vonj o baziliki, okus pa je mešanica bazilike z rahlim pridihom limone.  Tudi moja boljša polovica je po prvem kozarcu priznala, da je bila sprva skeptična, da bo tokrat nastal dober sirup, sedaj pa je tudi ona presenečena, kako dober sirup je nastal iz kupa bazilike, sladkorja in vode. 

Ob objavi tega zapisa je prva steklenica že pošla, druga pa je že pri polovici. Ne bom dejal, da za hitro izginjanje sirupa ni krivo vreme, vendar pa je ta sirup tako dober, da ga bo potrebno kmalu spet narediti. 


Ko sem se spravil pisati tale zapis, sem šel preverjati na net, če že obstaja kakšen zapis o sirupu iz bazilike. Eden izmed zadetkov je na strani www.kulinarika.net/, kjer je skoraj identičen recept kot tale moj. Med mnenji je nekdo omenjal baziliko Magic Blue. Slučajno kdo ve, kje bi se dalo dobit to vrsto bazilike?


2 komentarja:

  1. Super! kakšna lepa barva, verjamem, da tudi prijetnega okusa.

    OdgovoriIzbriši
  2. Tisti, ki niso vedeli, kaj pijejo, so ga zaradi barve zamešali z malinovim sirupom. Saj okus mogoče res malo spominja na maline, vendar pa poznavalec bazilike takoj ugotovi da tole pa že niso maline. Največje presenečenje pa sledi potem, ko jim poveš kaj so pili.

    OdgovoriIzbriši