sobota, 30. marec 2013

Limonin puding presenečenja


To pa je do sedaj eden izmed najbolj neverjetnih receptov, ki sem se jih spravil preizkusiti. Če ne bi bili zraven, ko se tale sladica dela in ne bi vedeli iz česa je nastala, potem tudi ne bi verjeli, ko bi vam povedal iz česa je narejena, dokler tega ne bi naredil pred vami. 
Že kot otrok sem nekako vzljubil limone. Mama mi je vedno kot preventivo pred prehladom olupila limono, mi jo narezala na koščke in mi jo ponudila na krožniku skupaj s sladkorjem. Takrat ni bilo boljšega, kot da sem pomakal koščke limone v sladkor in jih jedel, nato pa še polizal krožnik, na kateremu je ostal sladkor natopljen z limoninim sokom. Čez čas sladkor ni bil več pomemben in sem limono jedel kot mandarino oziroma pomarančo. To prakticiram še sedaj. Ko vidim, da se me poskuša lotevati prehlad, takoj olupim 2 do 3 limone in jih brez problema pojem. Pri brskanju na netu sem našel prav zanimiv recept za limonin puding brez laktoze. Ko sem prebral, iz česa je narejen, sem se odločil, da to pa res moram preizkusiti. Podal sem se na tržnico iskal ta pravo sestavino. 

In vas že zanima kaj to je? No, tudi če vas ne bi zanimalo, vam povem, da je glavna sestavina tega pudinga cvetača. Cvetača? Ja res neverjetno, vendar pa je res cvetača.

Ker vem, da ni veliko ljubiteljev cvetače oziroma cvetača ni ravno najbolj priljubljena zelenjava, poleg tega med kuhanjem oddaja zelo specifičen in močanj vonj, je tale recept za tiste najbolj pogumne oziroma za tiste ki ne smejo uživati laktoze (pravilno, osebe z laktozno intoleranco).

Za 3 večje oziroma 4 normalne skodelice potrebujemo:
- 350 gramov cvetače (najboljše je čisto sveža mlada - majhna glavica)
- 2 dcl domačega mandljevega mleka
- 2 žlici vanilijega ekstrakta (še boljše je pravo vanilijo skuhati v mandljevem mleku)
- 2 žlici sladkorja
- limonina lupinica ene bio limone
- sveže izstisnjen sok ene limone
- in zelo dober mikser


Cvetačo očistimo, narežemo na majhne koščke in jo dobro speremo. Da pripravo skrajšamo (čas kuhanja cvetače), oprano cvetačo zmeljemo v multipraktiku na čisto majhne koščke. Če tega ne storite, je potrebno čas kuhanja podaljšat, dokler se cvetača ne skuha. 
Nato v srednje veliko kozico oz. lonec stresemo zmleto cvetačo, ji prilijemo 2 dcl domačega mandljevega mleka, dodamo 2 žlici sladkorja, 2 žlici vanilijevega ekstrakta in pa naribano lupinico bio limone. Vse skupaj dobro premešamo in zavremo. Ko masa zavre, zmanšamo temperaturo in kuhamo še 5 do 7 minut oziroma toliko časa, da  se cvetača skuha. Skuhano zmes vlijemo v mikser, počakamo, da se malo shladi, nato dolijemo limonin sok in vse skupaj zelo dobro zmiksamo. Čas miksanja je odvisen od mikserja, saj miksamo toliko časa, da nastane zmes podobna pudingu, ki nima grudic. (jaz sem v mojem mikserju pustil kar 5 minut na polnih obratih). Nastalo zmiksano zmes prelijemo v posodico s pokrovom in jo damo v hladilnik za najmanj 18 ur. V tem času se zgodi čudež iz limoninega soka in cvetače. Naslednji dan z nastalim limoninim pudingom napolnimo skodelice in postrežemo osebi, ki ne ve iz česa je narejen ta limonin puding.
To sem napisal zato, ker me je moja že isti, dan, ko sem začel s kuhanjem cvetače prepričevala, da pa tole ne more biti dobro in da celo stanovanje smrdi po cvetači. 


Čeprav so bila mnenja drugih, ki so ga že pripravljali,  o okusu tega limoninega pudinga različna, lahko povem, da sem tale puding pojedel brez problema in še odličen je bil. Mojo sem na začetku  moral prepričati, da ga je probala, vendar pa je tudi ona potem dejala, da se cvetače v njemu ne čuti.

Včasih je potrebno biti malo drzen in poizkusiti tudi kakšno neobičajno izvedbo sladice.

nedelja, 24. marec 2013

Čokoladno jagodne kocke


Tokrat objavljam enostavno sladico, ki sem jo pripravil moji, da jo je odnesla v službo, kjer so se z njo lahko posladkale njene sodelavke. Čeprav gre za res enostavno sladico, je bila v službi pravi hit, zato so sodelavke hotele recept zanjo. Rekel sem, da jo bom pripravil še enkrat in potem recept s fotografijami objavil na blogu, da ga bom delil še z ostalimi. Ta moja obljuba se je vlekla cel mesec. Danes pa sem si vzel čas, da izpolnim obljubo  in pripravil to sladico, ki sem jo poimenoval  čokoladno jagodne kocke.

Biskvit:
- 5 jajc
- 5 žlic rjavega sladkorja
- 5 žlic mletih mandljev
- pol žličke vinskega kamna ( ali pa pecilnega praška)

Krema:
- 400 gramov mascarpone sirčka
- 4 velike žlice jagodne marmelade

Preliv:
- 100 gramov temne čokolade
- 20 gramov bele čokolade
- 1 dcl sladke smetane

Najprej ločimo rumenjake in beljake. Rumenjake stepamo s sladkorjem vsaj 8  minut da nastane penasta rumenjakova masa. Dodamo 5 polnih žlic zmletih mandljev in pol žličke vinskega kamna ter rahlo vmešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg, ga 1/3 primešamo v maso, da se masa in beljaki "spoprijateljijo", nato pa rahlo vmešamo še ostale beljake. Vzamemo največji plitek pekač za pečico, ga obložimo s papirjem za peko in nanj vlijemo nastalo maso ter z večjo lopatko poravnamo, tako, da je čez celoten pekač v višini cca 1 cm. Pečemo v ogreti pečici 10 minut na 180 stopinjah.  

V tem času nalomimo temno čokolado in belo čokolado na majhne koščke in jih damo vsako posebej v svojo skledico. V majhni kozici segrejemo 1 dcl sladke smetane, vendar ne sme zavreti. Od vroče sladke smetane vzamemo 2 žlici in z njima prelijemo belo čokolado, z ostalo smetano pa prelijemo temno čokolado. Malo pustimo nato pa obe čokoladi rahlo mešamo, da se stopita in nastane krema, ki se ji reče ganache. 

Biskvit, ki se je spekel, vzamemo iz pečice in ga odložimo na rešetko, da se ohladi. V času, ko se biskvit hladi, pa v večji skledi skupaj dobro zmešamo mascarpone in jagodno marmelado. To je najbolj enostavna krema, kar jo poznam. Najboljša je s kakšno zares dobro domačo marmelado.

Biskvit po širini razpolovimo (to pomeni daljši del oz. po domače tisti del, kot ga vzamemo iz pečice). Na spodnjo plast namažemo polovico jagodne kreme, nanjo položimo drugo plast biskvita in namažemo še z drugo polovico jagodne kreme. Na vrhu namažemo ganache iz temne čokolade in jo okrasimo s ganache-jem iz bele čokolade. Damo v hladilnik za 1 uro, da se kreme ohladijo, nato pa z ostrim nožem narežemo na grižljaj velike čokoladno jagodne kocke.


Tako. S tem je moja obljuba izpolnjena. 

p.s.

Končno prihaja sezona špargljev, tako, da sem v soboto že dobil primorske mlade šparglje, ki so postali današnje kosilo - Rižota s šparglji. (fotka je desno pod Playing with D90). 




petek, 22. marec 2013

Računalništvo v oblaku - Cloud computing cake


Petek. Ura 15.45. Oglasi se zvonec na telefonu. Pogledam na telefon. Incoming call Primož (bivši sodelavec).
D: Halo, kje si Primož?
P: Živjo. A ti še delaš tiste nizkokalorične bolj zdrave torte?
D: Seveda. A rabiš torto?
P:  Praznoval bomo rojstni dan, pa bi rabil eno takšno, ki si mi jo že enkrat naredil in prinesel v službo. Ne glih takšno, vendar nekaj podobnega. Tisto iz polnozrnate moke in manj sladkorja.
D: Kdaj pa bi rabil to?
P: V nedeljo zjutraj bi jo rabil. Po tvojem okusu in izgledu.
D: Uuuuu, ta bo mal težka. Sem na kratkem s časom, ker sem si že splaniral vikend, pa še v detajle ne bom mogel it. Sej torto nardit ni problem, sam moram nardit vsaj takšno torto, da jo lahko potem objavim.  (malo tišine)  Ma, OK. Si bom zapolnil še tisti prosti čas, ki sem si ga prihranil in naredil tole tvojo tortico. V nedeljo zjutraj me pokliči in  jo pridi iskat.
P: Super. Se slišiva v nedeljo. Ajd.

Ker je Primoža zanimalo vse v zvezi računalništva v oblaku (angl. Cloud computing), sem si zamisli svetlo torto, kot neke vrste oblak, v katerem je moder oblak na katerega so priklopljeni prenosni računalniki, kot so v nekaterih predstavitvah računalništva v oblaku. 
Moko in sladkor sta v biskvitu zamenjala polnozrnata moka in rjavi sladkor, biskvit je bil prerezan dvakrat, namočen s sokom zmiksanih jagod in sladke smetane, vmes sta bili plasti vanilijeve kreme z narezanimi jagodami, prekrita pa je bila s kremo iz bele čokolade. Iz tičine mase sem naredil majhen oblak in 6 prenosnikov, ki sem jih po končnem okraševanju torte samo še postavil na vrh in to je bilo to. Nastala je torta z imenom Računalništvo v oblaku oziroma Cloud computing cake. 


In kot v pravljici se je vse srečno izteklo.

p.s.
Zdi se mi, da je današnja objava čist neizvirna, ker res nisem imel kaj za pisat. Naslednjič bom verjetno objavil samo fotke tort pa bo. 



ponedeljek, 18. marec 2013

Osvežilen sok

Kako sploh naj začnem tale zapis? 
Čeprav sem kar zimski človek, mi pa letošnja zima že malo preseda. Oba s psičko imava že dovolj snega in dežja. Več kot polovico zime sva bila na sprehodih premražena in skoraj v celoti premočena. No, ni  pa vse tako črno kot sem napisal. Po sprehodu sem vsaj  imel izgovor za stiskanje s svojima ljubicama. V bistvu pa komaj čakam, da se začne prava pomlad, kot so že vidni njeni začetki iz fotografij na blogu Čarovnije z male kmetije.

To, da vsako jutro pripravim zelenjavno sadni sok sem že večkrat napisal,  vendar pa se zadnje čase iskal pravo kombinacijo živil, za takšen osvežilen sok,  ki te pripravi, da pozabiš zimo in se pripraviš na  pomlad. 

Magične sestavine so:
- 5 večjih ohrovtovih listov
- 3 vejice peteršilja
- 3 kiviji
- 3 srednje veliki mladi korenčki
- 3 pomaranče
- 1 rdeča grenivka

Vse to sem posočil v sokovniku Omega 8006 in iz naštetih sestavin je nastalo malo več kot 7 dcl  zelo osvežilnega  soka. Ko sem sok  razdelil in počakal na prvi reakciji, sem vedel, da je sok bombastičen. Obe sta ga popili na "dušek" in  rekli, da je to eden izmed bolj osvežilnih sokov, kljub njegovi rjavkasto zeleni barvi. 



petek, 15. marec 2013

Čičerika z gobami v smetanovi omaki


Letos bo 10 let od kar sva se z mojo odločila, da ne bova več jedla mesa (razen rib in morskih sadežev) in sva v najino kuhinjo začela vnašati bolj zdrave sestavine, ki nadomeščajo riž in krompir. Riža in krompirja nisva čisto črtala iz jedilnika, vendar pa smo začeli doma uporabljati veliko ajdove kaše, kamuta, kvinoje, kus kusa in pire. Čičerike, kot same,  nismo uporabljali razen na solatah in kot bio humus namaz, ki nam je vsem všeč.  Ker pa je prišel čas, da pa mogoče zadevo še malo dvigneva na višjo raven, sva se odločila, da bova začela uporabljati tudi čičeriko za pripravo "samostojnih" jedi. 

Glede na to, da je čičerika s 25-odstotno vsebnostjo beljakovin, med njimi lizina in treonina, 60 odstotki ogljikovih hidratov, s koristnimi maščobami (4,5 odstotka) in bogastvom vitaminov ter mineralov vam s čičeriko na jedilniku ni potrebno dodajati nobenih drugih hranil. Porcija čičerike bo vaše telo obogatila z vitamini A , B1, B2, B3, C, D, E ter z železom, fosforjem, cinkom, manganom, kalijem, kalcijem in magnezijem. Po zaslugi prehranskih vlaknin pospešuje prebavo in veže strupe iz črevesja. Poleg tega pomaga odvajati odvečno vodo iz telesa, s čimer poskrbi za optimalno delovanje ledvic. Glikemični indeks čičerike se giblje med 28 in 32, zato je uživanje čičerike priporočljivo tudi za sladkorne bolnike. V skladu z rezultati nekaterih raziskav celo preprečuje razvoj sladkorne bolezni. Uživanje čičerike naj bi bilo koristno tudi pri preprečevanju razvoja bolezni srca in ožilja. Z rednim uživanjem nižamo raven "slabega" holesterola v telesu. Vir http://www.bodieko.si/cicerika


Za prvič sem se odločil, da zraven kuhane čičerike naredim še rjave šampinjone v smetanovi omaki, kateri so verjetno  povozili vse kar je bilo zdravega v čičeriki. 

Tokratno kosilo je bilo sestavljeno iz
- 200 gramov čičerike
- 250 gramov rjavih šampinjonov
- 200 gramov kisle smetane (bio, kakopak)
- majhna čebula
- 2 stroka česna
- olivc, sol, poper in malo origana (ne vem zakaj, ampak meni prav paše origano na šampinjone)
- peteršil za posip

Problem pri čičeriki je samo čas priprave. Glede na to, da sem kupil neko super-duper bio čičeriko, jo je bilo treba namakati čez noč v vodi. Naslednji dan sem zamenjal vodo in jo kuhal 50 minut.
Na oljčnem olju prepražimo čebulo in česen ter dodamo narezane šampinjone. Na hitro prepražimo (1-2 minutke), da ne spustijo vse vode in ostanejo še veliki, dodamo origano in poper, zmanjšamo temperaturo in dodamo kislo smetano. Kuhamo na nizki temperaturi, da se smetana razstopi, vendar ne zavre cca 5 minut. Na koncu solimo po okusu, kar pri nas pomeni zelo malo. Serviramo na krožnike in potresemo s svežim peteršiljem. Zraven pa cela skleda solate z radičem Castelfranko, česnom, kalčki Alfa-Alfa in brokoli ter mešanica semen (bučna semena, sončnica semena, lan in sezam) z domačim bučnim oljem. Ja vem, že solata je preobilna, ampak tako smo pač navajeni. 



Vsak je dobil 100 gramov kuhane čičerike, ki pa je res zelo nasitna, saj je bilo teh 100 gramov čisto dovolj, za naju, ki sva velika jedca. 


Glede na to, da nama je bila jed všeč, se bo pojavila še kdaj na našem jedilniku. Mogoče v kakšni drugačni v obliki.

Ima kdo kakšne izkušnje s pripravo čičerike, na način ki je vam zelo všeč? Bi ga bil pripravljen deliti z menoj?


sreda, 13. marec 2013

Torta Garfield z metuljčkom na nosu


Za tole tortico so pa krive sodelavke od moje boljše polovice. S tortico so želele obdariti eno izmed njih in se spomnile, da bi pa lahko jaz naredil eno takšno majhno tortico. V bistvu mi je prišlo prav, saj sem lahko preizkusil razstegljiv obroč za torto, ki ga še nisem uporabil. Okus so mi prepustile, izgled pa naj bi bil nekaj v stilu mačke. Ker vem, da so vse sodelavke za hece in ne bi bilo narobe, da je torta po izgledu bolj otroška,  sem se odločil, da naredim torto na temo Garfielda. 

Točnega recepta danes ne bom pisal, saj so sestavine že v prejšnjih objavah, napišem pa lahko, da je biskvit narejen z mletimi mandlji namesto moke, namočen z Baileys kremnim likerjem, dve plasti jagodne mascarpone kreme in oblečena v marcipan. Spečena je bila v najmanjši možni velikosti tortnega obroča, torej na fi 16 cm. Tudi tokrat nisem bil sam zaslužen za celo tortico, saj se je kot pomočnica zopet izkazala naša mala kuharica. 


Ker je naša mala kuharica hotela, da ima tortica vsaj enega metuljčka, je bil kar problem, kam sedaj namestit metuljčka. Odločil sem se,  da ga dam na nosek in namestim oči skupaj, kot da škili.
Ko je tortica v ponedeljek zjutraj romala k novi lastnici, sem komaj čakal, da dobim povratno informacijo. No? In? Ja , zopet je uspela.  


sobota, 09. marec 2013

Zdravi piškoti iz samo treh sestavin


Ja, prav ste prebrali. Za te zdrave in dobre piškotke potrebujemo:
- čisto neznanje iz peke piškotov,
- čisto malo časa,
- pečico, ki se ji gumb za toploto lahko obrne samo za polovico in
- samo tri sestavine, čeprav gre tudi samo z dvema.

Te tri sestavine pa so: dve banani, skodelica polnozrnatih ovsenih kosmičev in pa pol skodelice mletih ali zdrobljenih mandljev. 

Kaj lepšega kot piškoti brez jajc, pecilnega praška, sladkorja in  moke. V bistvu spet neke vrste veganska različica piškotov. 

Tudi izdelava teh piškotov je sila preprosta. Najprej z vilico dobro zmečkamo dve banani, da nastane takšna grozno izgledajoča rumeno rjava kaša za dojenčke. Nato ji dodamo skodelico polnozrnatih ovsenih kosmičev (za Gurmet forever - brezglutenskih) in polovico skodelice mletih ali pa zdrobljenih mandljev. Vse skupaj dobro premešamo, nato pa z žličko zajemamo nastalo maso in jo odlagamo na papir za peko. Pečemo v ogreti pečici 15 minut na 170 stopinjah.  Enostavna izdelava, tako, da vam pri tem lahko pomagajo tudi otroci oziroma kar njim vse prepustite razen pečice.


V bistvu je osnova teh piškotov banana in ovseni kosmiči potem pa ostane samo improvizacija z drugimi sestavinami kot so orehi, rozine, brusnice, ingver in še bi lahko našteval.


Najboljši so takoj, ko se malo ohladijo, saj so znotraj še topli zunaj pa lepo hrustljavi. Še predno smo jih pojedli, sem že dobil "skoraj" ukaz za novo rundo.



četrtek, 07. marec 2013

Liebster Award



Čarovnije iz male kmetije me je danes prijetno presenetila s to blogersko nagradico :-) In z veseljem jo posredujem naprej.



   
 And here is a little about what the award is all about:

This award was designed to be a blog award in the "pay it forward" fashion. Once you've been nominated, you award it to five blogs that you like that have fewer than 200 followers, to encourage new visitors to visit these blogs.


The rules for accepting this award are:

You need to thank the person who gave you the award and link back to their blog. Post the award onto your blog. Give the award to five bloggers who you appreciate that have fewer than 200 followers. Leave a comment on their blog letting them know that you have given them this awesome award!

Next you need to PAY IT FORWARD!



Prav pogledati sem moral, kdo vse je že dobil to nagrado, da sem lahko izbral še 5 takšnih, kjer še nisem zaznal te nagrade. 
Moj kras in svet okrog

Huferka

Simko

Sladkosnedka

Krasniqi mobile blog



Ze vnaprej se opravicujem, saj sem službeno odsoten in sem tole objavo spisal kar na telefonu.

nedelja, 03. marec 2013

Ananasova pita


Ta teden in naslednji teden sem bil in bom polno zaseden, tako, da nisem imel časa ustvarjat kakšnih večjih stvari. V bistvu sem imel vmes čas narediti 4 figurice za na torto, ki bodo predstavljene verjetno v naslednji objavi.
Kljub temu, da ni bilo časa za kaj večjega, pa so pri nas zadnje čase popularne take preproste in majhne pite, ki ti polepšajo popoldneve. Tokrat predstavljam preprosto ananasovo pito.

Trebovanje:
- zavitek listnatega testa
- polovica svežega ananasa (za tiste še bolj na izi kar pločevinka ananasovega kompota)
- 2 žlici rjavega sladkorja
- 250 gramov mascarpone sirčka
- 3 rumenjake
- žlica vanilijega sladkorja
- lističi narezanih mandljev

Polovico ananasa narežemo na koščke, približno tako velike, kot so v ananasovem kompotu. Ker je ananas svež, ga je potrebno prej malo toplotno obdelat, če pa imate ananas iz kompota, pa tega ni potrebno, ker so vam ga že obdelali v tovarni. To pomeni, da ga v ponvi na hitro "prepražimo" z dvema žlicama rjavega sladkorja skoraj do karamelizacije sladkorja. 
Pekač za pite namažemo z maslom in vanj razporedimo listnato testo. Na listnato testo razporedimo koščke ananasa in jih prelijemo z zmesjo mascarponeja, rumenjakov in žlice vanilijega sladkorja, katere smo pred tem dobro zmešali. Pečemo v ogreti pečici na 200 stopinjah 35-40 minut.  Malo pred koncem pečenja jih posujemo še z rahlo prepraženimi lističi mandljev. 


Jaz sem tokrat za trenutek pozabil na pečico in so se robovi na dveh koncih malo bolj zapekli. Kljub temu pa nam to ni preprečilo, da ananasove pite ne bi zmanjkalo v naslednje četrt ure. Ja res je. Ni se ji uspelo niti dovolj ohladiti.