petek, 20. april 2012

Domači skutni jagodni cmoki

V otroštvu in mojih mladih letih, nam je mama doma večkrat pripravila domače slivove cmoke zabeljene z drobtinami. To je bila takrat ena mojih najljubših jedi. Mama je cmoke pripravljala iz kuhanega  krompirja, jaz pa sem našel recept za pripravo iz skute. S tem si prihranim ker nekaj časa, saj skute ni potrebno prej skuhati. Točnega recepta za mojo različico nimam, saj nekatere sestavine dodajam po občutku. Prav tako jih ne pripravljam večkrat, ampak samo 1 krat na mesec ali dva, tako, da se jih takrat najemo. Iz sestavin, ki bodo navedene, se lahko pripravi 12 do 15 velikih cmokov.

Za pripravo potrebujemo (za 12-15 jagodnih cmokov): 
- 500 g pasirane skute

- 2 jajci
- 50 gramov stopljenega masla
- cca 150 g pirine moke
- ščepec soli
- 12 srednje velikih jagod


Maslo stopimo in ga pustimo, da se ohladi. Zmešamo skuto, sol in jajca, dodamo ohlajeno maslo in nato še vmešamo moko. Vse skupaj fino premešamo in ko iz mase nastane testo, ga še malo pregnetemo, zato je potrebno imeti zraven moko, saj se precej prijema na roke. Jagode operemo in jim odstranimo peclje. Nato se začne oblikovanje cmokov, pri katerem je važno, da jagodo "oblečemo" v testo. 


Jaz sem danes izdelal 12 cmokov, ampak so bili nekateri zaradi velikih jagod res veliki.


Cmoke nato kuhamo v rahlo slani vreli vodi 10 do 15 minut oziroma toliko časa, dokler vsi ne priplavajo na površje.


Ko so cmoki kuhani, jih s penovko poberemo iz vode, v večji ponvi pa stopimo maslo in na njemu prepražimo krušne drobtine.


Na drobtine položimo cmoke in jih med praženjem obračamo, da se na  vseh straneh rahlo zapečejo.


Na koncu jih potresemo z rjavim sladkorjem in mletim cimetom.



Pa dober tek!

ponedeljek, 16. april 2012

Pšenična trava - wheatgrass

Z novim sokovnikom je prišla tudi zamisel, da bi začel doma gojiti pšenično travo ali kot jo američani imenujejo wheatgrass. Na interentu sem prebral več zapisov in ugotovil, da gre za neke vrste "eliksir mladosti", saj s sočenjem pšenične trave ter pitjem tega soka v telo pridobimo klorofil, aminokisline, minerale, vitamine in potrebne encime. Ogledal sem si tudi več filmčkov na Youtube o gojenju pšenične trave doma, med njimi pa je bil najbolj zabaven tale: How to grow wheatgrass. (24 hours later). Nato sem šel v nabavo pšenice, katero sem kupil v Kalčku v BTC-ju, za katero so mi prodajalke zatrdile, da ta zrna pšenice sigurno kalijo. (nekatera druga zrna pšenice so že toliko obdelana, da ne kalijo več). V Baumaxu sem kupil plastične pladnje - zabojnike ter kokosovo šoto, s katero sem nadomestil zemljo. Po vseh nakupih sem začel s poskusom gojenja pšeničen trave in brez problema po navodilih iz zgornjega videa vzgojil pšenično travo, ki je razvidna na sliki spodaj.

6 dni stara pšenična trava

Že četrti dan po gojenju v prvem pladnju sem začel še z gojenjem v drugem pladnju. S tem sem si zagotovil  10 dni sočenja pšenične trave. Pšenično travo lahko začnemo rezati in sočiti po 9 dnevu rasti. Moji pladnji so tako veliki, da sem lahko travo v enem pladnju  razdelil na 3 dele oziroma trikratno sočenje. Glede okusa lahko samo povem, da nanj nisem bil pripravljen. Je zelo močnega okusa in sok pšenične trave res težko piješ samega. Kot je v drugih zapisih napisano, se moraš okusa navaditi, najbolje pa je, da sok pšenične trave mešamo s sokovi druge zeljenjave ali sadja. Pri nas doma soka pšenične trave ne pijemo samega ampak ga vedno mešamo s korenčkovim in pomarančnim sokom ali pa sokom špinače, kumaric in limone. 

Levo 6 dni stara iz drugega pladnja, desno 11 dni stara, ter po dveh rezih, na katerih se vidi, da trava še enkrat zraste.
Po prvem striženju trava še enkrat zraste, vendar v manjši količini, nato pa je potrebno ostanke zavreči in gojenje začeti iz začetka. Na koncu lahko povem, da je gojenje te pšenične trave res otročje lahko, tako, da lahko prav vsak vzgoji takle pladenj pšenične trave, ki je lahko tudi kot okras v stanovanju ali pa jo ponudimo psu ali mački, kateri tudi jedo takšno travo.

sobota, 14. april 2012

Jabolčni trikotniki

Danes spet ena hitra zadeva z listnatim testom in jabolki, za katero ni potrebno veliko truda. Podoben recept sem videl na televizijskem programu 24kitchen, kjer je gledalec kuharja Rudolph van Veen-a vprašal, kako se pripravijo jabolčni trikotniki.  On je v svojem receptu dodal, da jabolčne trikotnike pred peko potlači v krožnik s sladkorjem in cimetom, zato jih sedaj tudi jaz pečem na takšen način. 

Za pripravo potrebujemo (za 12 jabolčnih trikotnikov): 
- 2 zavitka listnatega testa

- 2 večji jabolki
- 2 žlici cimeta
- sok polovice limone
- rjavi sladkor

Začnemo z jabolki, kateri operemo, olupimo, odstranimo peške in jih narežemo na manjše koščke, kot na sliki spodaj.


Narezana jabolka poškropimo s sokom polovice limone, da ne porjavijo. Nato dodamo žlico rjavega sladkorja (jaz sem dodal žlico stevie) in žličko cimeta ter vse skupaj dobro premešamo.


Ko so jabolka pripravljena, na krožniku zmešamo rjavi sladkor in cimet, v katera bomo potlačili trikotnike pred peko. Nato iz hladilnika vzamemo listnato testo ter ga razrežemo na 6 delov. Jaz si pomagam z rezalnikom za pico (s koleščkom), kjer prvo razpolovim po dolžini, nato pa nastali polovici še na tretjine. 


Na vsak kos listnatega testa damo žlico ali več narezanih jabolk.



Vsak kos listnatega testa prepognemo tako, da nastane trikotnik, robove pa dobro stisnemo skupaj, da jabolka ne padejo ven.  Nastale trikotnike z eno stranjo potisnemo v krožnik z rjavim sladkorjem in cimetom in jih zložimo na pekač obložen s papirjem za peko. Nato vse ponovimo še z drugim zavitkom listnatega testa. Na en pekač pride 12 trikotnikov, če so zloženi kot na sliki spodaj.


Pečemo v ogreti pečici na 175 stopinjah 30 minut.


Pa dober tek!

sreda, 11. april 2012

Frtalja z divjimi šparglji

Pri nas doma smo veliki ljubitelji špargljev, še najbolj pa nam teknejo divji šparglji. V soboto sem na centralni tržnici pri "primorcu", kjer kupujem večino zelenjave, zopet kupil en šopek divjih špargljev, kateri je bil namenjen za frtaljo. Frtalja (drugače tudi fritata) je enostavna primorska jed, katera se največkrat pripravi za zajtrk, malico ali pa večerjo. Šparglje sem čez noč pustil namočene v lončku z malo vode, tako, da so bili zjutraj pred pripravo skoraj v celoti ohranjeni. Za vsak slučaj sem odrezal samo 1 cm spodnjega dela. Pravilno se frtalja pripravi v enem kosu, kot nekakšna palačinka ali pa jajca, vendar pa jo jaz naredim na način "vmešana", da ni potrebno delat dveh frtalj za naju dva.  

 
Za pripravo potrebujemo: 
- šopek svežih divjih špargljev

- 6 jajc
- pol dcl mleka
- 1 žlica polnozrnate moke
- sol in poper
- sveža zelišča timijan in bazilika
- žlica olivnega olja 

Šparglje operemo in narežemo na 1-2 cm velike kose, zgornje dele lahko pustimo tudi daljše. V posodi zmešamo jajca, mleko, moko ter dodamo zelišča. Nastalo zmes solimo in popramo. V večji ponvi segrejemo olivno olje, dodamo na koščke narezane šparglje ter jih podušimo (2-3 minute). Nato vmešamo prej pripravljeno zmes in pustimo, da se rahlo zapeče, nato pa začnemo počasi mešati, kot,da bi delali vmešana jajca. Pravilno bi bilo, da bi pustili, da se zapeče na eni strani, nato pa se frtaljo obrne in zapeče še na drugi strani.


Sedaj je sezona divjih špargljev, tako, da priporočam, da si jih enkrat privoščite in pripravite to preprosto jed.  Pa dober tek.

četrtek, 05. april 2012

Sokovnik Omega 8006 - moja nova pridobitev

Kot sem že v eni izmed prejšnjih objav napisal, da bom kmalu predstavil mojo novo pridobitev, je sedaj po treh tednih vsakodnevne uporabe prišel čas, da jo predstavim. V teh treh tednih sem zadevo dodobra preizkusil, tako, da je tole moje pisanje zelo objektivno in bo mogoče komu pomagalo pri odločitvi za nakup. 
Doma smo imeli en star "noname" centrifugalni sokovnik, pri katerem je bilo ob uporabi več ostankov kot pa soka, poleg tega je bilo čiščenje sokovnika prav naporno in dolgotrajno, zaradi česar smo opustili uporabo sokovnika. Pred približno mesecem dni, pa sva prišla na idejo, da bi poskusila kupiti nov sokovnik, saj sva si zaželela pitje zelenjavnih sokov. Na vrsto je prišel stric Google, kjer sem si vzel precej časa, da sem zadeve preštudiral in ugotovil, da so ljudje najbolj zadovoljni s sokovniki na polža, saj ti omogočajo tudi sočenje listnate zelenjave kot so špinača, blitva, regrat in podobno. Med vsemi sokovniki je največ hvale prejel sokovnik znamke Omega tip 8006, kateri med drugim omogoča tudi mletje oreščkov in izdelavo domačih testenin.  Na koncu sem našel še blog zivetipreprosto.blogspot.com, kjer uporabnica sokovnika Omega 8004 le tega dobro predstavi, tako, da je bila odločitev za sokovnik Omega 8006 na mestu. Na vrsto je prišlo iskanje, kje to zadevo v Evropi dobiti za najboljšo ceno. Cene tega sokovnika so v Evropi precej navite, tako, da so odpadli tudi kakšne ebay, amazon in podobne variante. Na koncu sem zadevo naročil v spletni trgovini  Mimovrste, kjer sem izkoristil kodo za popust, zraven sokovnika pa sem prejel  še za darilo rezalnik ananasa Vacu Vin, kateri se zelo dobro obnese. 
Čeprav je bilo napisano, da je dobava cca 1 teden, sem dobil obvestilo, da me sokovnik čaka že drugi dan, tako, da vse pohvale spletni trgovini (zaenkrat sem z njimi zelo zadovoljen, pri vseh mojih nakupih nisem imel nikoli težav). Kljub vsemu prebranemu in napisanemu na spletu sem bil še vseeno malo skeptičen, kako bo sokovnik deloval, zato tudi nisem takoj šel v objavo tega zapisa. Vzel sem si 3 tedne časa, tako, da sem sprobal sočenje več vrst listnate zelenjave ter različnih vrst sadja. Pri vsem se je sokovnik Omega 8006 odlično izkazal.  Sokovnik ima enega polža, ki se počasi vrti, pri čemer zelenjavo ali sadje zmelje in nato iz nje izstisne sok. Ker se polž vrti počasi, se pri izstiskanju soka zadeva ne segreva in se s tem ne uničujejo hranilne in koristne snovi v soku (napram centrifugalni pa se vrtijo s takšno hitrostjo, da se pri tem tudi precej segrejejo in s tem segrevajo tudi izstisnjen sok). Čiščenje sokovnika je otročje lahko in res zelo enostavno, saj ti čiščenje ne vzame več kot 2 minuti. Tisti, ki si lahko privoščite ta sokovnik, ga zelo toplo priporočam, saj je naprava res vrhunska in je škoda denarja za cenejše sokovnike, ki imajo slab izkoristek sočenja, čiščenje le teh pa je dolgotrajno. Najbolj važno pa je, da je delovanje sokovnika Omega 8006 zelo tiho in ga lahko uporabljamo vsako jutro, ne da bi motili tiste, ki še spijo v stanovanju.

Moja nova igračka, ki je v vsakodnevni uporabi (vsako jutro si naredimo cca 6 dcl soka).


Za ponazoritev, kako dobro sokovnik deluje, pa en primer sočenja mlade špinače. Na tržnici sem kupil 1 kilogram mlade špinače, katero sem imel namen porabiti za vsakodnevno sočenje, vendar pa sem za primer koliko soka ta sokovnik iztisne iz te listnate zelenjave naredil tale preizkus. 
Mlado špinačo sem opral, odstranil  liste, ki niso bili več "uporabni", jo dobro osušil in začel s sočenjem.
Med sočenjem mlade špinače.
Na levi je posoda, kjer se zbira sok, na desni pa ostanek špinače.
Iz 1 kilograma mlade špinače je ostal tale majhen kupček.
Po sočenju 1 kilogarama mlade špinače je bila polna litrska steklenica, pa še malo je ostalo.
Liter ter še 1 deci in pol soka iz mlade špinače.
Vem, da je najboljši sveže izstinjen sok, vendar pa sem tole naredil kot preizkus, koliko soka se dobi iz 1 kilograma mlade špinače. Sok sem nato pospravil v hladilnik, saj v hladilniku zdrži okoli 3 dni.

Na koncu lahko še enkrat napišem, da je sokovnik Omega 8006 sedaj res preizkušena zadeva in vredna svojega denarja.

nedelja, 01. april 2012

Rolada iz polnozrnate moke

Zadnje čase sem se precej ukvarjal s peko različnih vrst slaščic, s poudarkom na bolj zdravih sestavinah. V vseh slaščicah namesto navadne bele moke uporabljam polnozrnato moko, namesto sladkorja pa stevio.  V času od prejšnje objave sta nastali tudi dve torti s poudarkom na zelenjavi. Ena je bila korenčkova torta, druga pa čokoladno bučkina torta. Recepta za obe bom objavil v enem izmed naslednjih zapisov. Lahko pa samo napišem, da sta bili obe torti zelo dobri (po mojem mišlenju celo boljši od vseh tort katere sem do sedaj naredil), saj so vsi moji sodelavci obe torti zelo pohvalili, pa čeprav sploh niso vedeli kakšne vrste torti sta. Danes pa en čisto kratek recept za domačo rolado.

Za pripravo potrebujemo: 
- 5 jajc

- 3 žlice stevie (5 žlic sladkorja)
- 5 žlic polnozrnate moke
- pol vrečke pecilnega praška

V večji skledi z mešalnikom zmešamo 5 jajc skupaj s stevio (sladkorjem) da masa naraste in postane penasta. Dodamo pol vrečke pecilnega praška in z lopatko počasi vmešavamo polnozrnato moko, katero dodajamo po žlicah. Pečico segrejemo na 200 stopinj. V večji pekač (tisti iz pečice) namestimo papir za peko,  nanj zlijemo nastalo maso ter jo lepo razporedimo po celotnem pekaču. Pečemo na 200 stopinjah 10 minut. Ko je biskvit pečen, ga skupaj s papirjem za peko zvrnemo na kuhinjsko krpo, odstranimo papir za peko ter biskvit zavijemo v kuhinjsko krpo kot rolado in pustimo, da se ohladi. 

 
Ko je biskvit ohlajen, ga odvijemo in namažemo s priljubljeno marmelado ali pa kakšnim drugim nadevom. V mojem primeru je bil to "taščin" slivov džem. 




In na koncu še sliki končane domače slivove rolade iz polnozrnate moke.






Pa dober tek!