ponedeljek, 29. april 2013

Timi gre, torta za Zojo - Timmy time cake



Ta vikend pa je bil kar naporen. Spet v enem dnevu dve tortici za dve slavljenki. Danes predstavljam eno, druga pa bo v naslednji objavi.

Prva slavljenka je bila triletna Zoja, ki si  je zaželela tortico v stilu risanke Timi gre. Glede na to, da je šlo za čokoladno torto, nisem imel preveč maneverskega prostora, saj lahko tortica postane kmalu preveč kičasta. Ker je je Zoja praznovala svoj tretji rojstni dan, sem se odločil, da naredim 3 junake iz risanke in eno majhno tortico s tremi svečkami.

In tako so sladkorne mase nastali naslednji trije junaki:

Ovčka Timi - Timmy

Račka Yabba

Sovica Otus


Gasilska  fotka vseh treh junakov


Tortica je bila narejena iz treh biskvita (dva temna in srednji svetel), polnjena s kremo iz bele čokolade in kremo iz temne čokolade, prelita z belo čokolado ter rob obarvan s temno čokolado. 



 Danes sem bil obveščen, da je bila Zoja navdušena nad junaki iz risanke, vsi ostali pa nad tortico. 

UPDATE 12.5.2013: Ker je očka od Zoje med komentarje  prilepil link od fotke iz praznovanja, bom danes objavil še fotko zadovoljne Zoje.


Prav zaradi takšnih fotografij in zadovoljnih nasmehov otrok, rad izdelujem  otroške torte.


torek, 23. april 2013

Ananas v srajčki - Puerto Rico Pineapple Quesito





Večina od nas, si dela zapiske oziroma si shranjuje linke do jedi ali slaščic, ki bi jih bilo treba nujno sprobati. Tudi jaz imam to svojo tako imenovano "TO DO" listo, med katero se je znašlo pecivo, ki spominja na marelične čolničke, ki ji prodajajo nekatere pekarne pri nas. Ker pri pregledu naših spletnih strani nisem našel nobenega pravega imena, sem jih kar poimenoval ananas v srajčki. V originalu gre za pecivo polnjeno s kremo in sadjem, in izvira iz Puerto Rica oziroma njihove  prodajalne so znane po peki teh peciv.


Za slastne grižljajčke rabimo (moja verzija)
- zavitek listnatega testa
- polovico svežega ananasa
- žlico kokosovega masla
- žlico temno rjavega sladkorja (Dark muscavado)
- strok vanilije
- polovico kremnega sirčka Philadelphia (tega sem imel doma)
- žlica rjavega sladkorja
- jajce za premaz, malo mletega sladkorja za posip

Najprej je treba narezati ananas na majhne koščke. Delo mi olajša Vacu vin rezalnik za ananas s katerim izrežem samo sočni del ananasa, brez notranjega stržena. V ponvi segrejemo kokosovo maslo, dodamo narezan ananas, posujemo z žlico temno rjavega sladkorja in dodamo strok vanilije, kateremu smo postrgali seme na sredini.  Vse skupaj pražimo, da se ananas zmehča in nastane karamelni sirup. 
V skledici zmešamo kremni sirček, žlico rjavega sladkorja in postrgana semena vanilije, da nastane neke vrste "vanilijeva krema".
Listnato testo narežemo na 6 delov, tako, da dobimo 6 manjših kvadratnih kosov. Na vsakega po diagonali nanesemo žlico kreme in nanjo nadevamo nekaj kosov ananasa. Nato druga dva kota po diagonali prepognemo enega čez drugega, tako, da dobimo zavitek. Da pa med pečenjem ne začne iztekati krema, pa spodvihamo ostala dva kota zavitka, tako, da se konca malo dvigneta. Premažemo z zmešanim jajcem in pečemo v ogreti pečici 25 do 30 minut na 200 stopinjah. (moji so bili pečeni v 25 minutah). Na koncu ananas v srajčki še posipamo z mletim sladkorjem.


 Takšno pecivo se najbolj prileže ob dobrem zelenem čaju ali pa ob jutranji kavici. 





Jutri bom sigurno slišal in se smejal, ko bo moj sodelavec izgovarjal "Puerto Rican Kesito" v španščini kot jo le on zmore. Bo treba enkrat nekaj posnet pa objavit za malo smeha.

Katero pa je vaše najbolj priljubljeno pecivo ob čaju ali kavici?


petek, 19. april 2013

Jabolčna pita n-tič


Če bi iskali recpet za jabolčno pito, bi ga lahko našli med cca 107.000 zadetki na google.si in med cca 75.300.000 zadetki na google.com. Kljub podvajanim zadetkom, bi vam ostalo toliko zadetkov, da jih ne bi mogli pregledati cel teden. Sedaj pa se bo znašel še en recept več, da še malo otežim iskanje tistim, ki iščejo izvedbo, ki jim najbolj odgovarjala. Dobro je to, da smo si ljudje različni in da nimamo vsi istega okusa, ker drugače  bi bilo to naše življenje dolgočasno. Meni je všeč to, da sem vedno pripravljen na nove izzive in probam nekaj novega. Vedno sem si predstavljal pravo ameriško jabolčno pito takšno, kot sem si jo zapomnil iz risank Tom and Jerry. Po pregledu nekaterih receptov, pa sem med njimi zasledil da imata naziv "ameriška jabolčna pita", piti, ki pa sta pripravljeni vsaka malo drugače. Ena ima na vrhu potresenec (crumble), druga pa testo. Ta druga je tista iz risank, jaz pa sem tokrat malo priredil recept za tisto s potresencem. 

Testo:
- 200 gramov polnozrnate moke
- 75 gramov masla
- pol dcl mrzle vode
- ščep soli

Nadev:
- 9 jabolk
- sok polovice limone
- limonina lupinica bio limone
- 50 gramov mletih mandljev
- 50 gramov rjavega sladkorja
- žlica in pol cimeta

Potresenec:
- 100 gramov mletih mandljev
- 100 gramov ovsenih kosmičev
- 50 gramov rjavega sladkorja
- 100 gramov masla

Testo je najlažje narediti kar v mešalniku oziroma multipraktiku. Prvo zmešamo moko, ščep soli in  maslo narezano na kocke, da nastanejo drobtine. Dodamo vodo in na kratko premešamo, nato pa to mešanico vzamemo iz posode, je parkrat stisnemo in jo vdamo v vrečko ter v hladilnik za vsaj pol ure. 
Jabolka olupimo in narežemo na čim tanjše krhlje in jih v skledi zmešamo skupaj s sokom limone, limonino lupinico, mletimi mandlji, sladkorjem in cimetom.
Potresenec pa pripravimo tako, da v multipraktiku zmeljemo skupaj mandlje, ovsene kosmiče, sladkor in maslo, da tudi tukaj nastanejo neke vrste drobtine. 
Ko je testo ohlajeno, ga vzamemo iz hladilnika in razvaljamo ter položimo v namaščen pekač (jaz sem tokrat uporabil kar tortni model). Nanj vsujemo jabolčno mešanico, čez jabolka pa potresemo pripravljen potresenec. Pečemo v ogreti pečici 50 do 60 minut na 180 stopinjah (toliko časa, da se potresenec zapeče in ne zažge).


Kot sem že napisal, je tole izvedba jabolčne pite, ki pri nas ni dočakala drugega dneva, pa smo samo trije. 


Tako. Pa sem dodal še en recept za vse iskalce receptov jabolčnih pit. Kakšno pito pa si vi predstavljate za pravo "ameriško jabolčno pito"?


 

ponedeljek, 15. april 2013

Kvinoja z zelenjavo - tortice za malico


Že dolgo nazaj sem pisal o malicah v službi in kako si poskušamo pripraviti vsaj malo  bolj zdrav obrok za malico. Tokrat sem primoran zopet napisat nekaj o tem, saj smo se pred nekaj meseci preselili na novo lokacijo, kjer pa je postala malica velik problem.  Saj je v zgradbi restavracija, vendar pa so malice drage, hrana, ki pa jo pripravljajo, pa mi ni všeč oziroma si čez pol ure že lačen. Prav tako, smo na takšni lokaciji, kjer v okolici 1 km ni nobene trgovine, tako, da smo večinoma obsojeni, da si hrano nosimo s seboj. V bistvu mi je ta selitev še bolj odprla oči in mi omogočila, da sem si začel pripravljati jedi, ki jih prej nikoli ne bi jedel za malico, sploh pa ne v službi. 

Za zelenjavno kvinojine tortice  potrebjemo:
- 100 gramov kvinoje
- 50 gramov naribanega sira (mozzarella)
- 125 gramov mlade špinače
- 1 manjša bučka
- 2 jajci
- 2 stroka česna
- sol, poper, muškatni orešček

Špinačo in česen nasekljamo. Bučke razpolovimo in razpolovimo še polovici, ter jih narežemo na 2-3 mm široke rezine.   Vse skupaj damo v večjo posodo, kjer jim dodamo jajci, nariban ali nadrobljen sir ter skuhano in rahlo ohlajeno kvinojo. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, dobro premešamo ter z nastalo mešanico napolnimo namaščen pekač za maffine. Iz nastale mešanice pride 9 zelenjavnih kvinojinih tortic. Pečemo v ogreti pečici 20 minut na 180 stopinjah.




Takšne tortice lahko pojeste mrzle ali pa si jih v službi samo pogrejete. Prav tako se lahko jedo kar iz roke, kot muffini ali pa jih režete z nožem. 

Na takšen način si jaz pripravim zelenjavne kvinojine tortice za  v službo.



četrtek, 11. april 2013

Telebajski - figurice iz tičino mase


Zadnje čase se mi je nabralo cel kup stvari za objavit, vendar pa za vse nimam časa, zato so tudi pozni odgovori in zahvale  na vaše komentarje. Poleg tega pa še izbiram, kaj bi sploh objavil. Navkljub vsemu, pa se ni za bati, da bo zmanjkalo stvari, saj bo vse kar je na čakanju, enkrat v bližnji prihodnosti objavljeno.

Današnjo objavo lahko štejem med bolj prijetne objave, saj lahko rečem, da sem se nekaj časa nazaj šel neke vrste "dobrega samaritana". Zgodbica se začne, ko sem na portalu Kulinarika.net videl temo Figurice za torto: Telebajski. V temi je uporabnica iskala figurice iz sladkorne mase za torto v obliki Telebajskov, ki jo je hotela narediti in okrasiti za nečakinjo. Ker takšnih figuric pri nas ne dobiš, svetovali pa so ji, da jih sama naredi, sem se  ponudil, v kolikor ne najde teh figuric, da jih bom probal jaz narediti, kljub temu, da jih še nisem delal. Sprejela je moj predlog, tako, da sem en večer sedel k mizi in začel z izdelovanjem teh figuric. Figuric pa ne bi izdelal tako lahko, če ne bi imel pri sebi odlične svetovalke in poznavalke Telebajskov, moje male princeske. Kljub temu, da so nekateri dejali, da so te risanke nekaj najhujšega, pa jih je naša gledala z velikim veseljem. Prav tako mi je na mizo prinesla svoji dve plišasti figurici, da sem imel lažjo predstavo, kako kaj izgleda.  Ko sem končal sem figurice poslikal in jih poslal na odobritev porabnici foruma, katera je bila zelo vesela, saj so bile figurice vsaj toliko dobre, kot si jih je sama zamislila. 

Dipsi
Li-Li






















Tinki Binki
Po






















Figurice so čez nekaj dni romale, k novi začasni lastnici, ki je izdelala torto in jo okrasila s temi figuricami telebajskov. Ko sem dobil povratno informacijo, sem izvedel, da je torta uspela, nečakinja in vsi prisotni pa so bili navdušeni nad izgledom torte. 

Takole je pa izgledala kočana torta

Kot sem že večkrat napisal, me nič ne razveseli bolj kot to, da lahko s svojimi skromnimi dejanji osrečimo tako svoje kot tuje otroke.


ponedeljek, 08. april 2013

Jagodne tortice za v roko


Zadnjič me je naša tamala pretentala, da sem kupil košarico jagod. Vem, da še ni prava sezona jagod in te jagode še nimajo tistega pravega jagodnega okusa. Po okušanju prve jagode, sem se odločil, da jagod ne bomo pojedli, ampak bom raje naredil majhne jagodne tortice. Če napišem po pravici, sem moral porabiti sestavine, ki so mi ostale v hladilniku. Med sestavinami sta bili tudi dve plasti vlečenega testa. Ker sem enkrat na TV pri Lorraine Pascale videl, da se da iz vlečenega testa narediti uporabne košarice, sem se odločil, da probam tole izpeljat. Brez posebnega napora so nastale jagodne tortice. 

Za jagodne tortice, ki si jih lahko jemo z roko potrebujemo:
- 2 plasti (lista) vlečenega testa
- 50 gramov masla
- 200 gramov jagod
- 2 dcl sladke smetane
- 200 gramov mascarpone sirčka
- velika žlica domačega vanilijevega sladkorja in še pol žlice za jagode

Lista vlečenega testa sem dal enega na drugega in z nožkom za pico razrezal na tretjine (2 po dolžini in 2 po širini), da sem dobil 2 x po 9 skoraj kvadratnih lističev. Košarice sem oblikoval tako, da se položil en list testa, ga premazal s stopljenim maslom in čez njega dal drug list testa, vendar zamaknjen za 90 stopinj, tako, da se dobi 8 kraka zvezda. Tudi ta list testa sem premazal in nastalo zvezdo previdno vtaknil v eno izmed lukenj na pekaču za mafine. To sem naredil še za ostalih 8 košaric. V ogreti pečici sem jih pekel 15 minut na 200 stopinjah.
V tem času sem narezal jagode na majhne koščke in jih rahlo sladkal s polovico žlice vanilijevega sladkorja. Z mešalnikom sem stepel sladko smetano do srednje trdne smetane, nato pa dodal še mascarpone in žlico vanilijevega sladkorja ter vse skupaj dobro zmiksal, da je nastala gladka krema. 
Pečene košarice sem pustil, da se ohladijo. S kremo sem napolnil dresirno vrečko in v vsako košarico nabrizgal eno plast kreme, nato dodal plast jagod, drugo plast kreme, še ena plast jagod, še zadnja plast kreme in nekaj jagod za okras. 


Te jagodne tortice lahko jeste z roko, saj so košarice iz vlečenega testa ravno prav obstojne, da zdržijo kremo tudi dalj časa. 



Za ta fotošuting sem se moral kar fino potruditi, saj bi kmalu ostal brez vseh jagodnih tortic, ki so že začele izginjati v ustih mojih dveh sladkosnedk.


sreda, 03. april 2013

Špinačna pita brez testa


Špinača. Kaj lahko napišem o špinači?
Lahko začnem na začetku, v času ko sem obiskoval osnovno šolo. Takrat nisem bil ljubitelj špinače oziroma lahko rečem, da sem jo sovražil. Ko smo odhajali v jedilnico na kosilo in sem izvedel, da je za kosilo špinača, sem dobil kar solzne oči. Na šolskih krožnikih je meni tista zelena stvar izgledala grozno. Včasih mi je uspelo, da sem pregovoril kakšno od kuharic, da mi je dala na krožnik samo pire krompir in meso. Takrat sem bil srečen, da se mi je uspelo izognit špinači vsaj za en mesec. In ne boste verjeli, celo osnovno šolo je trajala ta borba. V srednji šoli tako ali tako nismo imeli kosila, potem pa je prišel čas, ko sva z mojo začela živeti skupaj. Jaz ne-špinačožderec, ki je dobil pravo špinačožderko. Pa je prišel tisti dan, ko sem se opogumil in dovolil, da mi je moja pripravila za kosilo špinačo. In kaj se je zgodilo? Špinača je izgledala čisto drugače, dišala je po špinači in ne po vonju šolske kuhinje, po prvi žlici pa se je sovraštvo do špinače spremenilo v veliko ljubezen. Od takrat naprej je špinača postala moja najljubša listnata zelenjava. No, ena izmed najljubših. 

Današnji recept je spet pisan na kožo tistim, ki obožujejo špinačo in ne vedo, na kakšen način, bi špinačo še pripravili.  Špinačna pita brez testa je najboljša  kot samostojna jed z veliko skledo solate.

Sestavine za špinačno pito brez testa:
- 500 gramov mlade špinače
- 3  šalotke
- 3 stroki česna
- 3 večje vejice sesekljanega peteršilja
- 2 žlici sesekljanega koprca
- 200 gramov feta sira
- 2 žlici naribanega parmezana
- 40 gramov polnozrnate moke
- 2 dcl mleka
- 2 jajci
- sol, poper, olivno olje, muškatni orešček

Mlado špinačo poparimo, jo dobro ožamemo in nasekljamo. Nasekljani špinači dodamo nasekljane šalotke, nasekljan česen, nasekljan peteršilj in koprc ter zdrobljen feta sir. Vse skupaj dobro premešamo. 
V drugi posodi dobro zmešamo jajci, mleko, parmezan in moko ter nastalo maso zlijemo k špinači. Vse skupaj dobro premešamo, solimo, popramo, dodamo muškatni orešček in vlijemo v namaščen pekač (moj je premera 30 cm) ter pečemo v ogreti pečici 30 minut na 200 stopinjah. Vzamemo iz pečice ter pustimo, da se rahlo ohladi, nato pa lahko režemo kot pito oziroma torto. 


Okusno in enostavno.


Kako pa kaj vam tekne špinača?



ponedeljek, 01. april 2013

Policijska torta - Police cake


Ta teden je prišel na vrsto Luka, ki je dopolnil 3 leta. Luka si je zaželel, da bi na rojstnodnevni torti imel policiste. Še en izziv, ki ga nisem mogel zavrniti. Čeprav mi figurice človečkov ne ležijo, sem se nekako potrudil, da sta vsaj malo izpadla kot policista. Problem sem imel tudi s pogledom policistov, saj sem želel, da bi gledala bolj strogo, na koncu pa sem se odličil, da jima kar nadenem  sončna očala, da izpadeta bolj frajerja. 
Biskvit je bil narejen iz polnozrnate moke, vmes ta bili dve plasti mascarpone kreme s sladko smetano in jagodami, torta je bila premazana in zravnana s švicarsko masleno kremo z belo čokolado in oblečena v tičino maso.
























Prvotno sem si zamislil in izdelal napis oziroma neke vrste tiralico, katero pa sem naredil preveliko za takšno torto, tako da sem nato kar na torto dodal ime in številko, tiralica pa je bila kot vabilo na torto.


Najbolj me veseli, ko otroku izpolniš željo in za rojstni dan dobi torto, kot si jo sam želi.