Tokrat spet ena nekuharska objava, saj me je moja mala princeska prepričala, da moram objaviti te fotografije, iz katerih je razvidno, kako se začne novo življenje na naši teresi.
Tokratna zgodba se začne, ko smo se pred dvema letoma in pol vselili v to stanovanje. Lastnica stanovanja nam je povedala, da so na terasi 3 gnezda, katere sta zgradila kos in kosovka ter v katerih vsako leto pridobita nov naraščaj. Najbolj zanimivo je to, da vedno izbereta drugo gnezdo. Že prvo leto smo bili deležni štirih novih prebivalcev. Drugo leto sta bila dejavna kar dvakrat, s tem da so bili prvič trije, drugič pa štirje mladički.
Letošnje leto sta zopet priletela in se nastanila v najnižjem gnezdu, ki se nahaja v cvetličnem lončku na kovinskem regalu.
Kosovka je zasedla svoje mesto.
Čez nekaj dni smo izkoristili odsotnost kosovke in v gnezdu našli 4 majhna pisana jajčka.
Po 14 dneh je prišlo novo življenje. Na svet sta prikukala prva dva mlada kosa.
V naslednjih dneh še druga dva.
V tem trenutku pa se začne garaško življenje kosa in kosovke. Če bi bili vsi ljudje tako pridni, kot so kosi v času, ko imajo mladiče, Slovenija ne bi bila nikoli v recesiji. Od zgodnjega jutra do teme sta izmenično vzletala iz gnezda in v gnezdo prinašala hrano za lačne mladičke. Gnezda skoraj nikoli nista zapustila brez nadzora. Šele ponoči sta se umirila in si vzela malo premora pred naslednjim dnem.
Kot pri vseh ptičih, tudi kosi zelo hitro rastejo. V bistvu pa to ni čudno, saj pri tolikšni količini hrane, mora iz te hrane nekaj nastat. Takole so napolnili gnezdo v 8 dnevu starosti.
V naslednjih dneh se je začelo že učenje letanja po terasi in iskanja hrane v mojih cvetličnih lončkih. V tej generaciji so bili pravi pogumneži, saj se mi zdi, da so najhitreje začeli letati. Ko sem naslednji dan nameraval narediti nekaj fotografij mladih letalcev, pa sem na žalost ugotovil, da so že vsi odleteli. Kosovka in kos sta še nekajkrat prišla pogledat na teraso, ko pa sta se prepričala, da ni nikogar več, pa tudi njiju ni bilo več v gnezdo. V naslednjih dneh smo dva mladiča videli na drevesu pred blokom, kosa in kosovko pa še vedno redno srečujemo na sprehodih.
Moja mala princeska se že veseli naslednjega leta v upanju, da bomo zopet dočakali novo življenje na naši terasi.
