Po krajšem premoru se Mercatorjev projekt KuhaM nadaljuje. Poletje in delček jeseni so nam dali malce premora, sedaj pa se projekt z novo gonilno silo vrača v polni pogon. Če še niste seznanjeni s projektom #KuhaM, naj pojasnim, da gre za Mercatorjev projekt, kjer je ekipa M-Lab zbrala na kup nekaj slovenskih blogerjev, ki smo prijetna in zabavna družba s posluhom za ustvarjanje novih okusov in eksperimentiranje z že znanimi recepti. Najdete nas na spletni strani KuhaM.
Tokratni izziv so recepti v sklopu projekta SloFest, ki poteka v različnih pokrajnah Slovenije. Na voljo so Teden Pomurja, Teden Krasa in Teden doline Soče. Ker sem bolj vodni človek, sem izbral Teden doline Soče. Ena izmed najbolj znanih tradicionalnih jedi v tej pokrajini so Kobariški štruklji, zato sem se odločil, da preizkusim recept v malce drugačni varianti in nastali so Kobariški štruklji malo drugače.
Kobariški štruklji so tradicionalna sladica, ki je posebnost krajev okoli Kobarida. Že malce dlje stran, naprimer v Trenti ali Bovcu imajo že svoje štruklje oziroma krapce. Za vse je značilno preprosto slano testo brez jajc in sadnim ter sladkim nadevom. Čeprav so vsi narejeni skoraj identično, pa se med seboj razlikujejo po obliki. Kobariške štruklje prepoznamo po tem, ker kuhar oziroma izdelovalec štrukljev v njih pusti svoj prstni odtis oziroma pečat, saj s pritiskom prsta naredi vdolbinico na sredini štruklja. Iz tega prstnega odtisa se ne da narediti forenzike, je pa vdolbinica zelo priročna za sladko zabelo.
V mlajših letih nam je mama večkrat pripravila razne cmoke, štruklje in svaljke, katere sem kasneje sam začel izdelovati iz pirine moke, saj navadne bele oziroma pšenične moke doma ne uporabljamo. Originalni Kobariški štruklji so narejeni iz bele moke, tokrat pa sem uporabil polnozrnato pirino moko in iz nje naredil Kobariške štruklje malo drugače.
