Kobariški štruklji malo drugače

Po krajšem premoru se Mercatorjev projekt KuhaM nadaljuje. Poletje in delček jeseni so nam dali malce premora, sedaj pa se projekt z novo gonilno silo vrača v polni pogon.  Če še niste seznanjeni s projektom #KuhaM, naj pojasnim, da gre za Mercatorjev projekt, kjer je ekipa M-Lab zbrala na kup nekaj slovenskih blogerjev, ki smo prijetna in zabavna družba s posluhom za ustvarjanje novih okusov in eksperimentiranje z že znanimi recepti. Najdete nas na spletni strani KuhaM.

 

Tokratni izziv so recepti v sklopu projekta SloFest, ki poteka v različnih pokrajnah Slovenije. Na voljo so Teden Pomurja, Teden Krasa in Teden doline Soče. Ker sem bolj vodni človek, sem izbral Teden doline Soče.  Ena izmed najbolj znanih tradicionalnih jedi v tej pokrajini so Kobariški štruklji, zato sem se odločil, da preizkusim recept v malce drugačni varianti in nastali so Kobariški štruklji malo drugače. 

Kobariški štruklji so tradicionalna sladica, ki je posebnost krajev okoli Kobarida. Že malce dlje stran, naprimer v Trenti ali Bovcu imajo že svoje štruklje oziroma krapce. Za vse je značilno preprosto slano testo brez jajc in sadnim ter sladkim nadevom. Čeprav so vsi narejeni skoraj identično, pa  se med seboj razlikujejo po obliki. Kobariške štruklje prepoznamo po tem, ker kuhar oziroma izdelovalec štrukljev v njih pusti svoj prstni odtis oziroma pečat, saj s pritiskom prsta naredi vdolbinico na sredini štruklja. Iz tega prstnega odtisa se ne da narediti forenzike, je pa vdolbinica zelo priročna za sladko zabelo. 

V mlajših letih nam je mama večkrat pripravila razne cmoke, štruklje in svaljke, katere sem kasneje sam začel izdelovati iz pirine moke, saj navadne bele oziroma pšenične moke doma ne uporabljamo.  Originalni Kobariški štruklji so narejeni iz bele moke, tokrat pa sem uporabil polnozrnato pirino moko in iz nje naredil Kobariške štruklje malo drugače. 

Gibanica na moj način

S to sladico sem pa odlašal kolikor sem mogel. To ne pomeni, da jo ne maram, samo vedno sem si dejal, da raje prepustim nekatere sladice, kot so gibanica, kremšnite, ipd, pravim profesionalcem. Ravno tako je recept za pravo prekmursko gibanico zaščiten, saj mora sladica izpolnjevati nekatera točna določena navodila in kriterije, da se lahko pohvali s pridevnikom prekmurska. Originalni zaščiten recept lahko najdete na povezavi  Prekmurska gibanica. 

Vedno me je za izdelavo mikala tudi presna gibanica, katero je predstavila Coulinary journey by me v objavi Presna gibanica, vendar pa sem se odločil, kar za navadno varianto.

Kljub temu, da vsi pravijo, da sladica zahteva spretnost in natančnost in da si lahko ponosen če uspe, pa je bila moja narejena na moj - easy style - način. Po pregledu originalnega recepta in nekaterih prirejenih sem tudi jaz spet ubral svojo pot. Prava prekmurska gibanica to ni, je pa odličen približek.

Sestavine:
Testo
- zavitek vlečenega testa (5 listov, ki jih razpolovimo)
- 200 gramov stopljenega masla

Makov nadev
- 200 gramov mletega maka
- 2 žlici rjavega trsnega sladkorja
- 2 dcl mleka

Orehov nadev
- 250 gramov mletih orehov
- 2 žlici rjavega trsnega sladkorja
- 2 dcl mleka

Skutin nadev
- 500 gramov nepasirane puste skute
- 2 žlici kisle smetane
- 1 jajce
- 4 žlice rjavega trsnega sladkorja
- ščep soli

Jabolčni nadev
- 1,5 kg jabolk
- 2 žlici rjavega trsnega sladkorja
- pol žličke cimeta
- naribana lupinica ene bio limone

Smetanov preliv
- 250 gramov kisle smetane
- 2 rumenjaka
- žlica rjavega trsnega sladkorja

Makov nadev naredimo tako, da zavremo 2 dcl mleka in ga prelijemo preko zmletega maka in sladkorja ter vse skupaj zmešamo.

Orehov nadev naredimo na identičen način.

Za skutin nadev nadev dobro zmešamo vse navedene sestavine v mazav namaz.

Za jabolčni nadev olupimo jabolka in jih naribamo. Dodamo sladkor, cimet in naribamo lupinico ene bio limone ter vse skupaj premešamo.

V manjši kozici stopimo maslo in si pripravimo silikonski čopič, s katerim bomo premazovali liste testa. V  pekač velikosti 35 x 25 cm položimo papir za peko.

Spodnja plast je sestavljena iz dveh plasti vlečenega testa. Položimo prvi plast-list vlečenega testa, ga premažemo s stopljenim maslom in nanj drugo plast ter zopet premažemo z maslom. Z žlico razporedimo polovico makovega nadeva, prekrijemo z listom testa, katerega premažemo z maslom. Nato dodamo polovico orehovega nadeva in razporedimo po površini ter prekrijemo z listom testa in ga premažemo z maslom. Premažemo s polovico skutnega nadeva, pokrijemo z listom testa, premažemo z maslom,  razporedimo polovico jabolčnega nadeva, pokrijemo z listom testa in ga premažemo z maslom. Vse še enkrat ponovimo z drugo polovico nadevov in zaključimo z zadnjim - 10 listom testa premazanem z maslom. 

Za preliv zmešamo kislo smetano, sladkor in rumenjaka v gladko zmes, s katero prelijemo zadnjo plast. 

Pečemo v ogreti pečici 1 uro na 200 stopinjah. 

Glede na to, da sem jo delal prvič in da smo jo še skoraj vročo napadli, ni bilo nobenih pripomb na okus. Tudi izgled je bil zadovoljiv, skoraj primerljiv s pravo prekmursko gibanico.

Naslednji dan je bila še boljša, ko je malo odležala in so se plasti med seboj dobro navlažile.

Mini presne tortice Pekan

Po dolgem času spet en presni recept. To ne pomeni, da ne pripravljam presnih dobrot, ampak imam toliko različnih stvari v delu, da ne uspem vsega spisati pravočasno. Prav tako pa morajo vsi moji recepti pred objavo, večkrat čez brbončice mojih dveh strogih preizkuševalk.  Ko opravim ta test, pa je recept odobren za objavo. Lahko samo rečem, da sta zadnje čase obe dvignili svoj kriterij ali pa sem jih že preveč razvadil. 

Ker je večina presnih sladic, ki so narejene z veliko količino oreščkov "težkih", je včasih kar problem pojest cel kos torte, saj so takšne torte precej nasitne. Ker pa sem ravno pekel muffine, sem prišel na idejo, da bi lahko naredil mini presne tortice v papirčkih za muffine. Ko sem malo pregledal fotke na netu, sem videl, da so to že počeli, tako da spet nisem našel nič novega.

In kako narediti preproste in z malo sestavinimi odlične presne tortice? Najlažje je tako, da se veliko improvizira s sestavinami, ki jih imamo doma. Pri nas doma imamo vedno veliko različnih vrst oreščkov in suhega sadja, med oreški pa so nam zadnje čase najljubši pekan orehi. Tokrat so iz pekan orehov, datljev in nekaj drugih sestavin nastale mini presne tortice Pekan.

Sestavine za mini presne tortice Pekan ( 12 mini tortic )
1. plast
100 gramov pekan orehov
75 gramov datljev
2 žlici vode

2. plast - čokoladna krema
100 gramov datljev
2 polni žlici presnega kakava v prahu
25 gramov kokosovega masla
1 dcl vode

3. okrasitev
Pekan orehova jedrca

Pekan orehova jedrca in datlje namočimo čez noč. O razlogih namakanja sem že pisal pri prejšnjih receptih presnih tortic. Naslednji dan jih dobro ocedimo in sestavine iz 1. točke zmeljemo v blenderju, da nastane kepa.

Nastalo maso na papirju za peko razvaljamo na 0,5 cm do 1 cm debelo. Za izrezovanje spodnje plasti si najlažje pomagamo s tem da odrežemo plastični lonček na širini enaki spodnjemu delu papirčkov za muffine. Z njim izrežemo 12 krogov - spodnjih plasti in jih položimo v papirčke za muffine. Če se nam plasti zdijo pretanke in nam ostane še kaj mase, jo ponovno pregnetemo in razvaljamo ter še enkrat izrežemo krogce ter jih kar položimo na plasti, ki so že v papirčkih.

Za drugo plast - čokoladno kremo v blenderju zmeljemo datlje in vodo, dodamo 2 žlici presnega kakava in kokosovo maslo. Nastalo kremo z žlico razporedimo v papirčke za muffine (cca 1 žlica v vsak papirček) in na vrhu okrasimo s polovičko pekan orehovega jedrca.

V nadaljevanju se lahko odločite za dve varianti, obe sta preizkušeni. Kot skoraj vse presne tortice jih ohladite v hladilniku in to najmanj za 6 ur ali pa preko noči, da se strdijo. Če se vam pa mudi, pa jih lahko zamrznete v zmrzovalniku in bodo po 2 urah že pripravljene za sladkanje.

Dve sta že izginili v usta preizkuševalk.

Tortice so ravno pravšnje velikosti za 3 do 4 ugize, če vam pa uspe, pa lahko pa jih lahko pospravite tudi samo v enem ;)

Robide, zajtrk prvakov in osji pajek

Tokrat pa malo drugačen naslov objave, ki ga niste vajeni pri meni. V bistvu pa se navezuje na objavo pite z robidami, ki sem jo pred nekaj časa objavil. 

Že takrat sem omenil, da imam ogledan velik grm divjih robid, ki pa takrat še niso bile zrele. Ko sem prišel iz dopusta, sem takoj naslednji dan odšel do tega grma in upal, da mi še niso pobrali vseh robid. Na kraju sem opazil, da so začele robide šele dobro zoreti in ni bilo potrebe za mojo bojazen.  V prejšnjem tednu pa sem jih lahko že začel dnevno nabirati, tako da jih lahko vsak dan naberem manjšo skledico (cca 150 gramov). Moji sprehodi s psičko so se tako popestrili, da je sedaj med sprehodom tudi borba s trni. Ampak nič zato, saj se je vredno malo pomatrati, da si lahko naberem nekaj teh zame okusnih plodov, ki vsebujejo veliko vitamina C, K, B1 in B2 ter mangan, fosfor in magnezij.

Največkrat jih pojemo takoj po sprehodu, velikokrat pa si jih pustim za zjutraj, kjer si pripravim zajtrk prvakov. In kaj je ta moj tako imenovan zajtrk prvakov. 

Sestavljen je iz:
- 5 žlic ovsenih kosmičev
- 1 žlice suhih brusnic
- 1 žlica suhih goji jagod
- 1 žlica pecan orehov
- 1 žlica mandljev
- 1 žlica lešnikov
- 1,5 dcl kozjega jogurta
- nekaj svežih robid

Pecan orehe, mandlje in lešnike sem zdrobil z valjarjem in dal v skodelico, nato pa jim dodal še ostale sestavine. Zame popoln zajtrk, ki me nasiti in mi da energije za cel dan. 

V teh dneh sem razmišljal, zakaj pa nihče ne nabira teh robid. Res je, da ta del sprehajalne poti ni tako obljuden, vendar pa je grm robid skoraj zraven poti in so robide lepo vidne ter kar vabijo k nabiranju. Tri dni nazaj pa sem ugotovil zakaj. Na mestu, kjer je najlažji dostop do grma robid je  čuvaj, ki verjetno odvrača potencialne nabiralce. In kdo je ta čuvaj? En lepših večjih primerkov samice osjega pajka (Argiope bruennichi).  Ko sem zavil s poti in hotel priti do robid sem zagledal to velikansko pajkovko, ki se je nastavljala na svoji mreži. Kar naenkrat mi do robid ni bilo veliko mar in dobil sem kar malo slab občutek. Pajkov se ne bojim, vendar pa ko vidiš tako velikega in še takšne svareče rumene črne barve, ni ravno prijetno, ko se zaveš, da si prejšnje dni hodil po njegovem teritoriju. Če mi bo uspelo bom v  naslednjih dneh probal naredit še kakšno lepšo fotko in ndodal nekaj, da bo vidna velikost, za sedaj pa samo ti dve fotki. 

Bi si želeli takšnega lepotca v svoji bližini?

Presna jabolčna torta z brusnicami

Danes smo spet pri presnih, veganskih, brez glutena, jajc in moke ter nasploh zdravih tortah. Čeprav sem ta teden delal nekaj klasičnih tort, ki bodo objavljene v naslednjih objavah (spet nekaj obljubljam), sem doma kot nagrado za post naredil presno jabolčno tortico z brusnicami.  Ustvarjanje presnih tort je v bistvu prelahko. Doma je potrebno imeti le oreščke, kokosovo maslo ter nekaj suhega in svežega sadja. Pa še en dober blender oziroma sekljalnik, da lahko vse dobro zmeljemo. Oreščki so bili že od večera namočeni, saj sem vedel, da bom delal tortico, ostale sestavine pa sem dodal čisto po lastni inspiraciji, da sem porabil tiste, katere je bilo potrebno porabiti.

Tortica je bila sestavljena iz:
1. plast
150 gramov mandljev
10 datljev
50 gramov  kokosovega masla

2. plast
4 jabolka
50 gramov orehov - pekan
žlička cimeta

3. plast
150 gramov suhih brusnic
50 gramov kokosovega masla
3 žlice vode

Mandlje, orehe in izkoščičene datlje (izkoščičimo jih sami) namočimo čez noč oziroma za 12 ur.  V blenderju zmeljemo datlje v pasto, nato dodamo še mandlje ter kokosovo maslo, ter vse skupaj na zelo fino zmeljemo. Nastalo maso razporedimo po modelu (tokrat sem uporabil raztegljiv model za torto, in sem ga nastavil na premer 16 cm) in jo z ravnim dnom kozarca pritisnemo ob model ter poravnamo. Mase pride v višino cca 1 cm.

Jabolka olupimo in jih naribamo na lističe. Lupine od jabolk ne zavržemo, ampak jo kar pojemo, da lažje počakamo na tortico. Orehe osušimo in jih z valjarjem zdrobimo, tako da niso čisto zmleti ampak nekako zdrobljeni. Naribana jabolka, zdrobljene orehe in žličko cimeta dobro premešamo, nato pa stresemo v tortni model ter tudi njih dobro pritisnemo ob prvo plast in zravnamo. 

Suhe brusnice zmešamo s 3 žlicami vode in kokosovim maslom, nato pa jih s paličnim mešalnikom zmeljemo v brusnično kremo.  Z brusnično kremo prelijemo jabolčno plast, nato pa tortni model postavimo v hladilnik za vsaj 6 ur. 

Kot pa je pri nas v navadi, pa tortica ni zdržala v hladilniku teh 6 ur, ampak je bila na krožniku že po 3 urah, tako da se je malo "polulala". Kljub temu pa smo bili vsi mnenja, da jo to bila najboljša presna tortica, kar sem jih naredil, po okusu je prekašala tudi presno jagodno tortico. 

Pac-Man tortica ;)

Tortica je bila zelo sočna zaradi jabolk, krema iz brusnic pa je samo še nadgradila celoten okus tortice. Trenutno moja favoritka med presnimi torticami.