Karlskrona - Najdražja večerja in največje razočaranje

Preveč stvari se je dogajalo v zadnjem času in si nisem mogel vzeti toliko časa, da spišem tole. Kot pa sem že obljubil, bo tale zapis v zvezi hrane, ki sem jo imel možnost poizkusiti.

Zajtrki so bili v hotelu, kjer smo bili nastanjeni, tako, da tukaj ni bilo nekih posebnosti, razen tega, da so imeli res zelo dober polnozrnat kruh, ki je bil še vedno topel in dišeč, ko sem prišel na zajtrk.

Ker smo imeli predavanja čez dan in smo imeli vmes 1 uro pavze, nam je gostitelj predlagal, da hodimo na kosilo v restavracijo, ki je v sklopu fakultete. Gre se neke vrste "All you can eat" restavracijo, ki je mešanica tajske in švedske kuhinje.  Lahko si izbiral med večimi različnimi tajskimi jedmi, kot jih poznamo iz tajskih restavracij in pa različnimi jedmi švedske kuhinje, kjer pa so prevladovale jedi kot so pečen losos, losos v smetanovi omaki, pečene ali ocvrte britvaste kozice, široki razanci z jastogom, različni morski sadeži in pa nepogrešljive mesne kroglice. V bistvu je bilo preveč jedi, ki so mi bile všeč, tako, da sem včasih na krožniku  naredil takšne grozne kombinacije, samo zaradi oči, katere so želele vse probati. Cena kosila je bila 79 kron (cca 10 EUR), kar pomeni, da si plačal teh 79 kron, dobil krožnik in kozarec, potem pa si si nalagal kolikor si hotel in karkoli si hotel.

Prvi dan smo lahko še jedli zunaj, ker je bilo lepo sončno  vreme. Rezanci z zelenjavo in ocvrte britvaste kozice.

Slabša fotka, ker nisem glih pristaš, da se v lokalih fotografira. Tukaj je že bila ena izmed divjih kombinacij. Kuskus z zelenjavo in rakci, zelenjavni zavitki, pražena zelenjava, pa še solata z paradižnikom in olivami. Po vsem tem sem šel še po 3 kose lososa v omaki. Vem veliko preveč.

Po zaključku predavanj pa smo odšli nazaj pri hotelu, kjer sem vsak dan odšel še  na sladoled, kateri pa si zasluži posebno objavo, katera bo naslednja in zadnja o Karlskroni.

Večerje sem poskušal preskočiti, saj sem čez dan pojedel toliko kalorij, da mi večerje res ni bilo potrebno jesti. Kljub temu pa sem šel enkrat v lokal Toskana na pico, da vidim, kakšne so pice na Švedskem.  Kljub temu, da je imel lokal Italijansko ime, velike ponudbe pic ni bilo, ali pa smo mi razvajeni, da mora biti v jedilniku vsaj cela stran pic. Naročil sem eno vegetarijansko pico, kjer mi je natakar zarven prinesel še manjši krožnik s solato iz kislega zelja in čilija. Nimam pojma zakaj ampak je pač bilo treba tudi to pojest. Stran pa ja ne bomo metali a ne?

Vegetarijanska pica, solata iz kislega zelja in čilija, 3 dcl pomaračnega soka = 125 kron, cca 15,5 EUR.

No sedaj pa pridemo k večerji, ki je bila moja najdražja zaenkrat. Prvi dan predavanj so nam dejali, da bomo v sredo po predavanjih odšli v Marinmuseum, ki je pomorski muzej, nato pa bo organizirana večerja. Po ogledu Marinmuseuma, ki je res lep in ga priporočam za obisk, pa so nam pripravili večerjo, ki je bila na malo višjem nivoju. Iz kuhinj je prišel šef kuhinje, ki nam je predstavil, s kakšnimi jedmi se bomo nažirali, ampak sledila je popolna streznitev za večino od udeleženecev. Prvo so na mizo prinesli predjed, ki je bila sestavljena iz:

Surov losos v lastnem soku, neznana surova bela riba s poprom in kumaricami, surov losos v smetanovi omaki s koprom in pa kuhan krompir, kuhana jajca ter neke vrste "wassa" kruh. Res da imam rad ribe, ampak toliko surovih rib pa ne glih, kljub temu da so dobre za zdravje. Spraznili smo skledico z lososom v smetanovi omaki in koprom, iz drugih dveh pa smo samo probali po en kos ribe. 

Po predjedi jih je bila večina še vedno lačnih in so čakali glavno jed, kjer jim je šef kuhinje obljubljal losove zrezke. Ko pa so dobili jed pred sebe, pa je bil zanje zopet hladen tuš, ker so bili ti losovi zrezki, ki naj bi bila njihova tradicionalna jed, delno surovi. Na krožnik so dobili kos hrustljave pite iz krompirja in oreščkov, 3 manjše losove zrezke in pa omako iz brusnic. Izgledalo je lepo, vendar pa niso bili navdušeni nad okusom skoraj surovega losovega mesa. Fotografije nimam, ker nisem želel slikati sosedov krožnik.  Ker pa sem bil edini vegetarijanec, pa je šef kuhinje zame pripravil naslednje. Na srečo spet riba ;). Na žalost pa si nisem zapolnil kakšne vrste, vendar naj bi šlo zopet za njihovo tradicionalno jed, kjer je bila riba ocvrta v ovoju iz drobtin in mletih mandljev, zraven pa je bil pire krompir, grah, šparglji, rdeča pesa, prelito z oljem in mandlji.

Švedska tradicionalna jed, za katero pa si nažalost nisem zapolnil niti imena.

Moja jed je bila odlična in sem skoraj pomazal krožnik. Tega pa ne bi mogel reči za vse ostale razen nekaj izjem, ker je večina pustila skoraj polovico jedi. Delno surove jedi jim pač niso šle. Na koncu je bila še sladica iz dveh kepic (res kepic) mangovega in borovničevega sladoleda. Sladoled kot sladoled, ampak se ni mogel primerjati s tistim, katerega sem po tej večerji še šel iskat. Po koncu večerje pa je sledilo presenečenje, kjer smo izvedeli, da moramo večerjo plačati sami. Cena? Ah samo 350 kron, cca 44 EUR. Vem, da nekateri hodite na dražje večerje, ampak jaz si res še nisem privoščil večerje, da bi samo zase dal 44 EUR, tako, da je bila to moja najdražja večerja do sedaj.

Drugače pa ima Švedska zelo visok standard in je ena izmed najdražjih držav v Evropi. Za primerjavo lahko povem, da stane pivo v lokalu 80 kron (10 EUR), magična meja se pri vsem začne pri teh 10 EUR. V lokalu je za rundo odletelo 100 EUR, kot da bi rekel keks. 

Pa pridemo da največjega razočaranja, ki me je doletelo. Tako sem se veselil, da bom lahko odšel na Švedsko, kjer bom lahko probal njihovo tradicionalno pecivo Kanelbullar v originalu, vendar sem se močno motil.  Kot prvo nisem našel nobene domače pekarne, v lokalih tega niso imeli in se mi je zdelo, da sploh nisem na Švedskem. Nato sem od receptorke v hotelu dobil informacijo, kje naj bi bila ena stara pekarna, ki to sama peče. Zjutraj ves vesel hitim do pekarne, kjer pa prodajalka pove da tega ne pečejo več.  Kako ne pečejo cimetovih rolc, če pa so njihova tradiciolnalna jed. Pa me pošlje v drugo pekarno, kjer pa naj bi jih sigurno imeli. Grem še hitro v drugo pekarno, kjer gledam in gledam po policah, vendar jih nisem našel. Ko pa sem vprašal prodajalko, če jih pri njih pečejo, pa mi pokaže na polico, na kateri je bilo zloženo pecivo, ki pa sploh ni izgledalo kot pravi Kanelbullar. Skoraj sem se že skregal s prodajalko, da to pa ni to, pa mi je nato povedala, kakšne sestavine so v njej, tako, da naj bi to res bil Kanelbullar. Pač se nisem mogel sprijazniti in sem prodajalki na Ipadu pokazal Kanelbullar, iz spletnega bloga katerega je spekla Cinnamon and Thyme.  Na koncu je bilo tako, da je poklicala še ostale peke, da pridejo še oni pogledat, kakšen naj bi bil Kanelbullar, tako, da so vsi dejali, da bi takšno mojstrico takoj zaposlili. No Cinnamon and Thyme, ko boš tole brala, vedi, da si dobila veliko pohvalo pekov iz Švedske in če si zainteresirana, te čaka delovno mesto v pekarni.

Kakšna žalost. Ni podobno niti K-ju od Kanelbullarja.

Nato sem Kanelbullar iskat še v trgovinah, vendar pa je bilo vse kar sem našel v obliki polžev. Lahko samo rečem, da sem bil izredno razočaran, saj pravega Kanelbullarja v ožjem središču mesta Karlskrona  nisem imel možnost probati. 

Kljub vsemu pa je bilo prehranjevanje in nabiranje kalorij zame nadvse uspešno, saj sem v 6 dni pridobil nazaj 2 kilograma čiste teže.

Karlskrona - mojih 6 dni - 2 del

Danes pa še malo predstavitve univerze kjer smo imeli predavanja, nekaj fotk iz mesta in  nekaj posebnosti, katerih še nisem videl na morju.

Predavanja smo imeli na Blekinge Institute od Tehnology (skrajšano BTH), katera je uvrščena na 5. mesto  med vsemi univerzami v svetu.  Fakulteta je znana po celem svetu, saj jo obiskuje veliko številu tujcev, sploh iz azijskih dežel, željnih znanja iz informatike. V tem času ko smo bili mi tam, so bile počitnice, vendar pa so po prostorih univerze hodili sami kitajci in indijci.

Pogled na predavalnice univerze iz morja. (izlet z gliserjem, katerega so sami sestavili študentje)

Igrišče za odbojko pred predavalnicami. (v okolici univerze je veliko možnosti za razgibavanje)

Še ena fotka predavalnic.

Največja znametitost te univerze pa je savna. To ni takšna savna, ki jo poznamo pri nas, ampak manjša hišica-koliba sredi morja. Predavatelj, ki je bil naš gostitelj je povedal, da je ta savna zelo dobro obiskana, pa čeprav gredo vanjo samo 3 do 4 osebe. Ampak kako priti nanjo? Ena varianta je čoln, druga najbolj  uporabna pa je, da se slečejo na travi pred predavalnicami in odplavajo do savne. 

Savna pred univerzo. Od kopnega je oddaljena cca 75 metrov.

Jadrnica, katero je na roke izdelal eden izmed profesorjev na univerzi.

Čas v predavalnicah nam je kar hitro minil, saj so bila predavanja zelo zanimiva, prav tako pa so uslužbenci  zelo dobro skrbeli za nas. Med vsakim odmorov so nam postregli s čajem, kavico in manjšimi prigrizki  ali pa pecivom. Lahko samo rečem, da je vadba Insanity že pozabljena.

Pa nazaj v mesto in njegove bližnje otočke. Na okoliških otokih blizu centra so tudi neke vrste mestne plaže, namenjene za kopanje. Meni je uspelo odkriti samo eno izmed njih, ki se nahaja na otočku Salto. Glede na to, da je večji del otoka skalnat, so za plažo poskrbeli in nanjo navozili precej mivke. Plaža je lepo urejena, kar pa ne bi mogel reči za morje. Sedaj razumem švede zakaj hodijo na morje na hrvaško obalo. Morje je umazano zelene barve, polno meduz klobučnjakov, ob obali pa plava nesnaga. Ne vem kakšno zadovoljstvo ti predstavlja plavanje v morju polno meduz, ker je izgledalo, kot da bi plaval v želeju. Ko sem odkril tole mestno kopališče je bila ura že nekaj čez 20.00 uro zvečer, zunanja temperatura 18 stopinj, vendar pa so se našli junaki, ki so se namakali v morju. 

Mestno kopališče v večernem času.

Pri ogledu okoliških otokov, sem ugotovil, da je takšnih savn, kot je pri univerzi, več.

Ena izmed savn na otoku Salto.

Končno pa sem našel del, kateri je eden izmed najbolj fotografiranih delov Švedske. Na otočku Dragso se nahajajo tipične švedske hiške, katere se imenujejo The cottages of Brändaholm. Po mojem mišlenju  eden izmed najlepših delov mesta. Kup majhnih hišk v rdeči barvi z belimi robovi. Na žalost je bilo takrat vreme oblažno, pozno popoldansko sonce je zahajalo levo od teh hišk, tako, da so bili pogoji za fotografiranje zelo slabi. Kljub temu pa mi je uspelo narediti vsaj eno dokaj solidno fotko, tega najbolj fotografiranega kraja Švedske. 

The cottages of Brändaholm

V prejšnji objavi sem pozabil na fotko Admiralskega urnega stolpa. Ta stolp je bil postavljen leta 1699 in je bil namenjen delavcem v pristanišču, sedaj pa se uporablja kot zvonik. 

In sedaj smo prišli do nekaterih stvari, katerih še res nisem videl na morju. 

Race. Lahko bi jim rekel morske race, saj ji je v okolici mesta cel kup. Do sedaj rac še res nisem videl na morju, tako, da je bilo to presenečenje št. 1.

V pristanišču med morsko travo in umazanijo.

Na odprtem morju.

Labodi. Tudi labodov še nisem videl plavati na morju, tako, da je bilo to presenečenje št. 2.

Labodja družina na morju.

Nato sredi mesta srečam zajca. Pa potem še enega in še tretjega. Toliko zajcev ne vidiš pri nas na polju, kot sem jih tukaj v mestu. 

Slikca je zelo slaba, ker tale trotl-ziher fotič rabi kr nekaj časa, da nardi fotko.

Nadaljevanje sledi (končno bo hrana).

Karlskrona - mojih 6 dni

Kot sem že v prejšnjem zapisu napisal, sem se na mesto Karlskrona pred odhodom dobro pripravil, saj sem ožji del mesta pregledal z Google street view, prebral več različnih blogov in obiskal nekaj spletnih strani z informacijami o tem mestu. Med pisanjem bom objavil tudi več povezav na spletne strani, ki so meni pomagale, da sem si ustvaril neko sliko o tem mestu, na katerih je tudi več informacij, kot pa jih bom jaz lahko opisal. 

Novejši del mesta (panorama iz 5 fotk)

Čist na kratko pa je mesto Karlskrona nastalo leta 1680, ko so prestavili Švedsko kraljevo mornarico iz območja Stockholma na južni del Švedske, ki je bil bolj strateško pomemben. Ime je dobilo v čast kralja Karla XI in v prevodu pomeni Karlova krona. Mesto se razsteza po 30 otočkih, glavni del mesta pa je otok Trosso, katerega sem res prehodil po dolgem in počez. Več delov mesta je zaščitenih in spadajo  pod UNESCO World Heritage. Vse dele, ki so zaščiteni si lahko ogledate na tem linku.

Nastanjeni smo bili v Hotelu Aston, ki se nahaja v samem središču mesta, na začetku cone za pešče. Gre za manjši hotel, ki se nahaja v starejši zgradbi nad trgovskim centrom, vendar pa je bilo bivanje v hotelu (kolikor ga je bilo) odlično. Sobe v hotelu niso bile nič posebnega, pač tri zvezdice, skupni prostor oziroma jedilnica, pa je bil urejen v domačem švedskem stilu in kot na njihovi spletni strani oglašujejo, da se počutiš kot doma. Hotel nima kuhinje, ampak samo manjšo pripravljalnico hrane, tako, da je v hotelu omogočen samo zajtrk. Zajtrk je bil samopostrežni, tako, da smo bili z njim zelo zadovoljni, saj si si lahko sam izbiral, kaj ti pač tisti dan paše. Bilo je vsega, od več različnih vrst marmelad, paštet, masla, sirov, salam, klobas, žitarica, kosmičev,  do toplih jedi kot so bila umešana jajca, popečene klobasice ter vsem znane mesne kroglice, ki si jih lahko jedel že za zajtrk, če si želel. Najboljša stvar v hotelu pa je bila receptorka. Starejša gospa, z skodranimi sivimi lasmi, tankimi očali, nadvse prijazna. V bistvu si jo je najlažje predstavljati kot pripovedovalko pravljic. Z njo sva se ujela že prvi dan, saj je bila presenečena, da že toliko vem o mestu, ko sem jo za vsak slučaj vprašal, v katero smer je kakšna moja destinacija. 

Naš hotel, ki obsega 3 in 4 nadstopje te zgradbe.

Ker smo  imeli predavanja vsak dan med 9.00 in 17.00, včasih do 18.00 ure, sem si lahko mesto in bližnje otoke ogledal le v poznih popoldanskih urah, tako, da sem moral biti kar hiter, da sem ujel še kakšen sončni žarek. Vreme je še nekako zdržalo, tako, da smo imeli 2 dni sončno vreme, tri dni oblačno vreme, zadnji dan pa je že deževalo. Kljub vremenu in slabemu fotiču, pa mi je uspelo napravit nekaj fotografij, ki me bodo vedno spominjale na obisk tega mesta.

Frederickova cerkev oziroma v originalu Fredrikskyrkan, ki se nahaja na glavnem trgu.

Še pogled iz daleč na del glavnega trga, ki je drugi največji v Evropi.

Spomenik kralju Karlu XI na glavnem trgu.

Še v poznem popoldanskem času.

Ograja narejena iz topovskih granat pred Bataljon af Trolle.

Spomenik Eriku Dahlbergu, kateri je izdelal načrt mesta. Na žalost mi slike od spredaj niso poratale, ker je bilo zadaj sonce, kljub temu pa sem dal tole fotografijo ker je zanimiva ograja izdelana iz topovskih krogel. Zadaj je razviden še stari del vojaške utrdbe.

Stari del pristanišča, (panorama iz 7 fotk in z mojo senco)

Hiša upokojenega admirala, ki se nahaja v pristanišču. 

Jadrnica zasidrana pred pomorskim muzejem.

Ostanki iz zgodovine.

Pogled na otok, na katerem je vojaška akademija.

Manjši otoček (takih je še nekaj v okolici) z počitniško hišico.

Stakholmen - manjši otoček med otokoma Trosso in Salto, posejan s klopcami za zaljubljence ;)

Sončni zahod iz ene izmed teh klopc.

Novejši del mesta v nočnem času.

Ljubljana cca 1200 km zračne linije.

Malo igranja s fotičem in mi je nekako uspelo ujeti lunin sij v morju.

V okolici mesta so  na večih  manjših otočkih postavljene takšne zgradbe, katere so bile namenjene hranjenju smodnika, da ne bi prišlo do katastrofe v mestu.

Mesto je lepo urejeno - primer zasaditve rožic v starem čolnu.

Nadaljevanje sledi.

Pot Ljubljana - Karlskrona (Švedska)

Za nekaj dni, bo tale blog postal neke vrste popotniški, vendar pa bo v njem predstavljena tudi hrana, s katero sem se "basal" na tem kratkem potovanju. V naslednjih zapisih bom poskušal posredovati nekatere informacije, ki bodo mogoče komu koristile. 

No pa začnemo na začetku. Ker je bilo izobraževanje (seminar) v mestu Karlskrona na Švedskem pod okriljem Evropske unije, so oni poskrbeli za prevoze na celotni relaciji. Na elektronski naslov sem prejel bookirane letalske karte Ljubljana - Frankfurt in Frankfurt - Kopenhagen, po navadni pošti pa karto za vlak Kopenhagen - Karlskrona. Pred odhodom sem naredil domačo nalogo, saj sem na Google street view predelal celotno mestno središče mesta Karlskrona, prebral veliko blogov, ki pišejo o mestu in  pregledal spletno stran mesta Karlskrona.

V nedeljo je bilo potrebno zgodaj vstati, da sem pred odhodom na sprehod peljal še psičko, se poslovil od spečih ljubic in se odpeljal na letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Nedelja, ura 5.30, seveda ne bo gužve. Napaka. Letališče nabito polno mladine, ki je čakala na letala namenjena v Grčijo. Glede na gnečo je chek-in in varnostni pregled potekal presenetljivo hitro. Glede prvega leta nimam kaj napisat, saj je bil let iz Ljubljane do Frankfurta res kratek cca 1 uro in 10 minut.  

Prihod na letališče Frankfurt, pa mi je pognalo kri po žilah. Glede na to, da sem tokrat letel šele drugič in sem vedel, da je letališče v Frankfurtu res veliko, mi je največ skrbi povzročalo, kako sem bom znašel, da bom prišel do naslednjih vrat za vkrcanje, saj je bilo med letoma manj kot 1 ura razlike.  Strah je bil odveč, saj je na letališču vse označeno, tako, da skoraj ne moreš zgrešiti, če le opazuješ table. Kljub temu, pa sem potreboval skoraj 20 minut, da sem prišel do pravih vrat. Naslednji let je bil iz Frankfurta do Kopenhagna na Danskem. Tokrat je bilo letalo že večje, pa še sedel sem pri oknu, da sem lahko malo pofotkal. 

Pred poletom je začelo deževati.

Nad letališčem Frankfurt.

Visoko nad oblaki, leti srebrna ptica, .... (Lojze Slak)

Prvi obrisi Danske.

Pri pristajanju v Kopenhagen, desno je most Oresund, ki povezuje Dansko in Švedsko.

Še zadnja iz letala, tik pred pristankom s pogledom proti mostu.

Ob 11.00 uri sem bil že na letališču Kopenhagen na Danskem. Od tukaj naprej pa je bilo potrebno pot nadaljevati z vlakom. Pod letališčem je železniška postaja, kjer se ustavi vlak, ki pelje do končne postaje, ki je na mojo srečo v mestu Karlskrona. Nato sem imel še to srečo, da vlak pelje čez znameniti most Oresund in njegove predore, ki povezujejo  Dansko in Švedsko, kar lahko štejem kot še eno doživetje. Pot z vlakom do mesta Karlskrona je traja  3 ure in 10 minut.

Železniška postaja pod letališčem Kopenhagen.

Začetek Švedske je ravnica in poln vetrnic.

Na Švedskem ni bilo suše, zato njihova živina ne bo lačna.

Ena izmed ogromnih vetrnic.

Prihod v Karlskrono. Ja tudi na Švedskem imajo Lidl.

Vožnja z vlakom je bila prav prijetna in nič utrujajoča, saj imajo zelo sodobne vlake. Prav tako pa sem v teh 3 urah videl skoraj celoten južni del Švedske. S tem se je pot zaključila, če ne štejem še poti do hotela (700 metrov pešačenja).

Nadaljevanje sledi.

Končno doma!

Pa sem preživel Švedsko. Teh 6 dni je minilo zares hitro, vendar pa sem komaj čakal, da pridem nazaj domov, saj so me doma že močno pogrešale moje tri ljubice (boljša polovica, hčerkica in pa naša psička). Čez vikend bom poskušal pripraviti fotografije in si zbistriti misli, da bom v naslednjih zapisih napisal, kakšno koristno informacijo za tiste, ki bodo kdaj hoteli obiskati mesto Karlskrona, ki se nahaja na južnem delu Švedske. Na žalost s seboj nisem vzel svojega fotoaparata, ampak trotl-ziher varianto od moje drage, tako da fotke ne bodo tisti pravi prikaz lepote tega mesta. Za danes samo tale fotka, ostalo pa pride kmalu.