Domače limone in limonina lupinica

Limona je sadež, ki je precej priljubljen pri vseh, ki radi doma pečemo ali izdelujemo sladice. Limone lahko lahko kot dodatek uporabljamo za peko biskvita ali peciva, pri izdelavi krem, izdelavi zavitkov in še marsičem. Vendar pa ni samo liminin sok tisti, ki ga radi uporabljamo, ampak limonina lupinica. Ravno limonina lupinica izboljša okus  biskivitom, pecivu in ostalim sladicam, saj jo odlikuje svežina in prava limonina aroma.

Problem se pojavi, ker je zelo težko dobiti domače neškropljene in nepovoskane limone, ampak so v ponudbi večino zaščitene in povoskane limone, kjer pa lupina ni primerna za uživanje. Že večkrat sem dobil vprašanje, kje pa jaz dobim limone, ker v receptih omenjam neškropljene limone. Nekajkrat  sem jih dobil od naših najemodajalcev, ki so mi jih pripeljali iz otoka Hvar, vendar pa po prave domače in neškropljene limone ni treba ravno do Hvara. Kdo pa pravi, da domače limone rastejo samo na otoku Hvar? Ravno tako domače, neškropljene in kasneje nevoskane limone rastejo  tudi v našem primorju in to med oljkami na kmetiji Žiber - GospoDAR sonca. Že velikokrat sem ga omenil na tem blogu in z domačimi limonami si je zaslužil še eno objavo.

Ker domačih limon ni na pretek, jih dobijo/mo samo tisti najbolj zgodnji na tržnici, saj zelo hitro poidejo. 

Za tiste, ki radi pečemo, pa bodo mogoče koristni naslednji nasveti, kako izkoristiti domače limone v času njihove kratke sezone. 

Možnosti za ohranitev limonine lupinice je več, uporabljam pa večinoma samo dve.

Sirup iz ingverjeve mete

Danes pa mi lahko močno navijete ušesa. Vas zanima zakaj? Že junija sem v objavi o predstavitvi mojih novih vrst mete in origana napisal, da bom v bodočih objavah predstavil, kakšen uporaben recept.  Izgleda, da se tega nisem držal, saj je danes šele tretja objava, kjer omenjam meto. Se bom pa drugo leto bolj potrudil. Častna pionirska!

Tudi moje mete na balkonu gredo počasi na zimsko spanje. Porezal sem že skoraj vse, zadnja pa mi je ostala ingverjeva meta. Zadnja žetev je bila kar lepo obilna.

Ta recept vam verjetno ne bo prišel prav, saj ingverjeve mete verjetno nimate, gre pa za podoben način izdelave domačega manj sladkega sirupa,  kot ga naredim iz drugih vrst mete.

Sirup iz ingverjeve mete
- 5 litrov vode
- 2 kg rjavega trsnega sladkorja
- sok 10 limon
- velik šop ingverjeve mete (cca 150 do 200 listov)

Kot sem že v prejšnjih objavah različnih sirupov pisal, v moje sirupe ne dajem preveč sladkorja (tako kot so včasih dajale naše mame npr. 5 litrov vode 5 kg sladkorja) prav tako pa tudi ne kakšnih konzervansov oziroma citronke, saj želim, da sirup ostane čim bolj naraven pa čeprav s krajši rokom uporabe.

V večjem loncu zavremo 5 litrov vode in dodamo sladkor, da se stopi. Nato dodamo cel šop ingverjeve mete ter pokrijemo s pokrovko. Pokrito s pokrovko pustim namakati čez noč. Naslednji dan pristavim lonec nazaj na štedilnik, odstranim meto in zoper  zavremo. Ko zavre, dodamo sok iz sveže izstisnjenih limon, dobro premešamo in iz vročega sirupa odstranjujemo peno, ki plava na vrhu. V sterilizirane steklenice napolnimo (precedimo) še vroč sirup, jih previdno zapremo ter jih postavimo v temen prostor, da se počasi ohladijo. 

Sirup je osvežilna kombinacija  z okusom limone, mete in ingverja.

Sirup hranimo v temnem in hladnem prostoru. Ker pa v njemu ni konzervansov, ga ne morem  hraniti za ozimnico in ga je potrebno porabiti v kratkem času.

Domač višnjev sirup

Moja sestra ima zraven hiše majhno višnjo. Ko smo bili zadnjič pri njej na obisku, me vprašala če bom kaj višenj, ker so preveč kisle, da bi jih jedel. Odšel sem do drevesa in jih probal in ugotovil, da so pa res kar precej kisle. Izgleda, da smo se preveč navadili na sladke češnje, sedaj pa v višnjah čutimo le kislost, pa čeprav niso toliko kisle. Vedel sem, da jih bom sigurno lahko za kaj uporabil, zato sem jih začel pridno nabirati. Nabaral sem jih natanko 3 kilograme oziroma eno srednje veliko košaro. Ker sta bila zadnja dva tedna preveč pekovsko usmerjena in smo že vsi imeli čez glavo sladic, sem se odločil, da naredim višnjev sirup na moj način. Nekaj podobnega, kot sem že delal pri sirupih iz mete, melise, ananasa, grenivke in pomaranče. Glede na to, da večinoma pijemo vodo, včasih pa tudi te naše domače sirupe, bi bil višnjev sirup malce popestritev za naše brbončice. 

Domač višnjev sirup:

- 7 litrov vode

- 3 kilograme višenj (prej sem jih izkoščičil)

- 3 kilograme rjavega nerafiniranega trsnega sladkorja

- sok izstisnjen iz 12 limon

Višnje operemo in izkoščičimo. V večji lonec nalijemo 6 litrov vode, nadevamo višnje in kuhamo, da tekočina zavre. Vmešamo sladkor in  počakamo, da se ves sladkor med mešanjem razstopi. Lonec pokrijemo in pustimo do naslednjega dne (24 ur). Naslednji dan istisnemo sok iz 12 limon, ga dobro precedimo, tekočino z višnjami zopet zavremo, nato pa dodamo limonin sok. Pustimo, da še nekaj časa rahlo vre, vmes pa z zajemalko pobiramo in odstranjujemo  peno iz vrha tekočine. Pripravimo 9 litrskih steklenic, katere steriliziramo (jaz jih kar v sterelizatortju za otroške flaške) in nato vroče steklenice napolnimo z vročim višnjevim sirupom. Iz navedenih sestavin je nastalo 9 litrov domačega višnjevega sirupa, ki ne vsebuje umetnih konzervansov, zato je tudi rok trajanja krajši. 

Po prvih vtisih je sirup zelo dober in ravno prav sladek za naše potrebe.

Višnje, ki so se kuhale v sirupu pa smo v dneh pojedli in posočili.

Limonin puding presenečenja

To pa je do sedaj eden izmed najbolj neverjetnih receptov, ki sem se jih spravil preizkusiti. Če ne bi bili zraven, ko se tale sladica dela in ne bi vedeli iz česa je nastala, potem tudi ne bi verjeli, ko bi vam povedal iz česa je narejena, dokler tega ne bi naredil pred vami. 

Že kot otrok sem nekako vzljubil limone. Mama mi je vedno kot preventivo pred prehladom olupila limono, mi jo narezala na koščke in mi jo ponudila na krožniku skupaj s sladkorjem. Takrat ni bilo boljšega, kot da sem pomakal koščke limone v sladkor in jih jedel, nato pa še polizal krožnik, na kateremu je ostal sladkor natopljen z limoninim sokom. Čez čas sladkor ni bil več pomemben in sem limono jedel kot mandarino oziroma pomarančo. To prakticiram še sedaj. Ko vidim, da se me poskuša lotevati prehlad, takoj olupim 2 do 3 limone in jih brez problema pojem. Pri brskanju na netu sem našel prav zanimiv recept za limonin puding brez laktoze. Ko sem prebral, iz česa je narejen, sem se odločil, da to pa res moram preizkusiti. Podal sem se na tržnico iskal ta pravo sestavino. 

In vas že zanima kaj to je? No, tudi če vas ne bi zanimalo, vam povem, da je glavna sestavina tega pudinga cvetača. Cvetača? Ja res neverjetno, vendar pa je res cvetača.

Ker vem, da ni veliko ljubiteljev cvetače oziroma cvetača ni ravno najbolj priljubljena zelenjava, poleg tega med kuhanjem oddaja zelo specifičen in močanj vonj, je tale recept za tiste najbolj pogumne oziroma za tiste ki ne smejo uživati laktoze (pravilno, osebe z laktozno intoleranco).

Za 3 večje oziroma 4 normalne skodelice potrebujemo:
- 350 gramov cvetače (najboljše je čisto sveža mlada - majhna glavica)
- 2 dcl domačega mandljevega mleka
- 2 žlici vanilijega ekstrakta (še boljše je pravo vanilijo skuhati v mandljevem mleku)
- 2 žlici sladkorja
- limonina lupinica ene bio limone
- sveže izstisnjen sok ene limone
- in zelo dober mikser

Cvetačo očistimo, narežemo na majhne koščke in jo dobro speremo. Da pripravo skrajšamo (čas kuhanja cvetače), oprano cvetačo zmeljemo v multipraktiku na čisto majhne koščke. Če tega ne storite, je potrebno čas kuhanja podaljšat, dokler se cvetača ne skuha. 

Nato v srednje veliko kozico oz. lonec stresemo zmleto cvetačo, ji prilijemo 2 dcl domačega mandljevega mleka, dodamo 2 žlici sladkorja, 2 žlici vanilijevega ekstrakta in pa naribano lupinico bio limone. Vse skupaj dobro premešamo in zavremo. Ko masa zavre, zmanšamo temperaturo in kuhamo še 5 do 7 minut oziroma toliko časa, da  se cvetača skuha. Skuhano zmes vlijemo v mikser, počakamo, da se malo shladi, nato dolijemo limonin sok in vse skupaj zelo dobro zmiksamo. Čas miksanja je odvisen od mikserja, saj miksamo toliko časa, da nastane zmes podobna pudingu, ki nima grudic. (jaz sem v mojem mikserju pustil kar 5 minut na polnih obratih). Nastalo zmiksano zmes prelijemo v posodico s pokrovom in jo damo v hladilnik za najmanj 18 ur. V tem času se zgodi čudež iz limoninega soka in cvetače. Naslednji dan z nastalim limoninim pudingom napolnimo skodelice in postrežemo osebi, ki ne ve iz česa je narejen ta limonin puding.

To sem napisal zato, ker me je moja že isti, dan, ko sem začel s kuhanjem cvetače prepričevala, da pa tole ne more biti dobro in da celo stanovanje smrdi po cvetači. 

Čeprav so bila mnenja drugih, ki so ga že pripravljali,  o okusu tega limoninega pudinga različna, lahko povem, da sem tale puding pojedel brez problema in še odličen je bil. Mojo sem na začetku  moral prepričati, da ga je probala, vendar pa je tudi ona potem dejala, da se cvetače v njemu ne čuti.

Včasih je potrebno biti malo drzen in poizkusiti tudi kakšno neobičajno izvedbo sladice.

Še link do originala:

http://www.healthfulpursuit.com/2013/03/vegan-lemon-pudding/

Limonin sirup

Slučajno veste kdo je Dan Peterson? To je ameriški košarkaški trener, ki je večino časa preživel v Italiji in nato na televiziji Koper - Capodistrija komentiral košarkaške tekme. In v tistih letih, ko sem še aktivno igral košarko je bil naš idol, prav tako pa sem imel srečo, da je eno izmed tekem, kjer je igral naš klub in kjer sem bil med igralci tudi komentiral na televiziji.  In kaj ima to veze z današnjo objavo?

Ta isti Dan Peterson je takrat posnel več reklam za ledeni čaj Lipton Ice tea, katere je zaključil  s tistim njegovim prepoznavnim vzklikom "Fenomenale", ki ga je večkrat  uporabil med komentiranjem tekem. Eno izmed teh reklam si lahko ogledate na tem linku Youtube - Dan Peterson.

Okus tega Lipton Ice tea je že skoraj šel v pozabo, saj pri nas doma ne pijemo več kupljenih brezalkoholnih pijač. Ker pa sem nekaj dni nazaj nekje na forumu videl, da rabijo recept za domač limonin sirup, pa sem se odločil da spišem tole objavo. Ta limonin sirup delam že kar nekaj časa in je pri nas doma najbolj priljubljen. Ko sem ga prvič naredil in ga poskusil, me je vrnilo nazaj v tista košarkaška leta, saj je okus zelo podoben kupljenemu Lipton Ice tea-ju, vendar pa brez umetnih konzervansov in barvil. 

Prav tako pa vam danes pokažem oziroma odkrijem, kako se da na lahek način sterilizirati steklenice za sirup.  Ta zgodba pa se začne 6 let nazaj, ko sva z mojo pred rojstvom naše male princeske nabavljala vse živo, kar potem sploh nisva nikoli uporabila. Na seznamu je bil tudi sterilizator znamke Avent za stekleničke. Tega res nisva nikoli uporabila. Nekaj časa je bil že pozabljen na polici, potem pa smo počasi začeli prodajati stvari, ki jih ne rabimo več in sem našel ta pozabljeni sterilizator. Ker je bil še neuporabljen, sem se malo igral z njim in ugotovil, da lahko vanj spravim 3 litrske steklenice, ki jih uporabljam za polnjenje sirupa. Takoj sem zadevo preizkusil in lahko samo povem, da zadeva dela kot mora. Zato je tukaj predlog za vse tiste, ki tega ne uporabljate več, da ga lahko uporabite za sterilizacijo vseh teh posodic, kozarcev oziroma steklenic za vlaganje. 

Sedaj pa k receptu za 6 litrov limoninega sirupa. 

V večjem loncu zavremo 5 litrov vode. Med čakanjem, da voda zavre iz 12 večjih limon izstisnemo sok in ga na cedilu precedimo. Iz 12 limon pride med 6 in 7 dcl limoninega soka. Ko voda zavre vmešamo 1,5 kg rjavega sladkorja in počakamo, da se razstopi. Ko je voda zopet zavrela pa vanjo vlijemo limonin sok, premešamo, počakamo, da še enkrat zavre in potem odstavimo iz štedilnika. Če je na vrhu nastala kakšna pena, jo z žlico odstranimo.

V sterelizatorju stereliziramo stekenice 10 minut (po tri 10 minut) in v še vroče steklenice nalijemo vroč limonim sirup. Zapremo in damo v temen prostor na ohlajanje. 

Kot sem že v prejšnjih receptih za sirup pisal je 1,5 kg rjavega sladkorja na 5 litrov tekočine čisto dovolj, da lahko nato mešamo sirup z vodo, tako, da v kozarec naročimo malo manj kot za prst sirupa in bo okus pravi.

Ker sirup nima nobenih umetnih konzervansov, ga je potrebno kar hitro porabiti, v bistvu je pri nas ostal najdlje en mesec. Pa da ne bo pomote. V tem času se ni pokvaril, ampak smo ga pač porabili.