Božični praženi mandlji

En del praznikov je za nami in verjetno so se trebuščki v teh dneh malce povečali. Težko se je v teh prazničnih dneh zadržati ob vseh božičnih dobrotah, ki jih mame, babice in ostali sorodniki pripravijo. Tudi sem se vsako leto pripravil kaj novega, letos pa sem ostal samo pri preverjenem receptu za pražene mandlje s cimetom, ki jih bližnji vsako leto pričakujejo. Tudi čas za objavo tega recepta je že skoraj mimo, bo pa seveda prišel prav v naslednjih letih, ker recept za božične pražene mandlje se pri meni ne bo spreminjal.

Ste tudi vi med tistimi, ki si okrog božiča zaželite pražene mandlje s cimetom? Potem pa greste v mesto in na stojnicah vidite pražene mandlje, oči vam zasijejo, jih kupite, potem pa ugotovite, da so tako trdi, da si na njih lahko zlomite zobe. Takšnim praženim mandljem jaz pravim zobolomci. Na žalost je veliko ponudbe ravno takšne, kjer pripravijo pražene mandlje tako, da so v celoti obliti s debelim slojem karameliziranega sladkorja, ki ga je tažko pregrizniti. Takšen mandelj lashko samo nekaj časa ližeš v ustih, da se sladkor razstopi, šele potem ga lahko zgrizeš. Tukaj se izgubi bistvo božičnega praženega mandlja. Bistvo je ravno v tem, da lahko mandelj skupaj z vsemi ostalimi sestavinami zgrizeš, da se sprosti tisti pravi božični okus in recept za takšne mandlje vam bom predstavil tokrat. 

Tudi sama priprava je precej enostavna, kot je že v navadi v mojih recepti, saj se pri pripravi karamele ni potrebno držati pravila, da se sladkor med topljenjem ne sme mešati. Poleg tega sladkor  že na začetku zmešamo z vodo, s čimer poskrbimo, da imamo malce več časa oziroma nadzora, kdaj je sladkor  ravno prav karameliziran, da se nam ne prežge in postane grenak. Zelo dobro je če imate kuhinjski termometer, vendar gre tudi brez tega, saj sem prva leta vedno delal brez termometra. Ko se sladkor začne barvati iz svetle rjave v rjavo barvo, tekočina se zgosti, mehurčki pa so polovico manjši kot na začetku, je ravno pravi čas, za dodajanje začimb.

Ker pa sem vsako leto dobival tudi prošnje za recept o sami pripravi, sem se tokrat odločil, da posnamem kratek video, kako lahko in hitro pripravimo odlične pražene mandlje s cimetom kar doma. Za original posnetek klik na moj Youtube kanal.

Za sam recept pa na naslednjo stran.

Valentinove borovničeve tortice

Kdo pravi, da mora biti za Valentinovo vse v rdečem? Čeprav rdeča barva izgleda precej privlačno, pa lahko svojo ljubezen presenetite tudi s temno vijolično - skoraj črno, preprosto za pripravo in polnega okusa simpatično Valentinovo borovničevo tortico. Uff, toliko pridevnikov verjetno še nikoli nisem dodal v en stavek. 

Ampak vsi ti pridevniki so napisani zato, ker res držijo. 

Če uporabite domače borovnice, ki v tem času res niso sezonsko sadje in jih lahko dobite iz zaloge v domačih zamrzovalnih skrinjah oziroma zamrzovalnikih (seveda se jih da tudi kupiti), ter jih zmiksate, dobite zelo temno vijolično, že skoraj črno barvno gladko kašo. 

Z malce dodanega agavinega sirupa, borovnicam še dodatno dvignete sladkost in okus borovnic v tortici postane še polnejši. 

Poleg tega tortice naredite z majhnimi modelčki v obliki srčkov velikosti 7 cm, kar pripomore k temu, da so tortice simpatično majhne, ravno dovolj velike za posladkat. 

Valentinove borovničeve tortice so prav tako preproste za izdelavo, saj nam za pripravo ne vzamejo veliko časa, zanje ne potrebujemo pečice, ne vsebujejo jajc, moke ali dodanega rafiniranega sladkorja. Prav tako lahko glavno sestavino - borovnice, zamenjamo za kakršnokoli drugo sadje. Če želite tortice v rdeči barvi, ki bo bolj Valentinova barva, potem jih lahko pripravite iz malin ali jagod. Če želite, da bodo tortice polnega okusa, potem sadne mase ne smete preveč redčiti z vodo in morate pustiti, da je sadne mase vsaj 3/4 oziroma 75 %, kar vam je lažje razumeti. 

Na začetku sem mislil, da bo objava spadala med presne sladice, pa je raje ne bom uvrstil med presne recepte, saj je potrebno sadno maso segrevati nad 40 stopinj C, kar pa je že meja, kjer se preneha uporabljati besedo "presno". 

Kakijev zavitek

Vsako leto se vse bolj veselim jeseni in mi gre vse bolj na živce, sploh takrat ko je slabo vreme, ki ga naša psička zelo slabo prenaša. Sprijazniti se moramo s tem, da je že v letih in ji mokro ter mrzlo vreme ne godi več. Sedaj se vsak dan vedno težje spraviva na daljši popoldanski sprehod, ampak se ne dava. Po drug strani pa se jeseni veselim zaradi jesenskih pridelkov, med katerimi kraljujejo meni zelo priljubljeni čili in pa domače dobrote, ki jih dobimo od znancev in družinskih prijateljev. Ena izmed takšnih dobrot so tudi domači primorski kakiji, iz katerih sem tokrat pripravil kakijev zavitek. 

Tudi kaki je eden izmed takšnih sadežev, ki ga nekateri zaradi njegove strukture ne marajo, drugi se pa ga ne morejo prenajesti. Kaki izvira iz Vzodne Azije (Kitajska), k nam pa so ga prinesli konec 19 stoletja. Nekateri ga imenujejo kot hrana za bogove, saj njegovo botanično ime Diospyros kaki, v stari grščini pomeni ravno to - hrana za bogove. Tako kot tudi drugo sadje, je tudi kaki zelo bogat z vitamini, antioksidanti in minerali. Uporabljamo ga lahko v prehrani kot surov sadež, narezanega na rezine lahko posušimo, iz njega lahko naredimo kakijevo marmelado, pripravimo kakijevo vino ali kis, skuhamo kakijevo žganje, uporabimo ga lahko pri različnih vrstah sladic in iz njega lahko pripravimo tudi danes predstavljen kakijev zavitek.  Uporabljamo ga tudi lahko v presnih sladicah, kot so presni kakijevi kozarčki. 

Poznamo več vrst kakijev, pri nas pa sta najbolj znani ta mehkejša varianta, ki ima bolj želatini podobno strukturo in pa vanilija kaki, ki je veliko bolj čvrst, ter se ga lahko reže. Tokrat smo dobili večjo količino domačih primorskih kakijev, med katerimi je bilo večje število že precej zrelih in jih je bilo treba uporabiti. Kljub temu da gre za kakije z mehkejšo strukturo, sem se odločil da pripravim kakijev zavitek, s tem, da sem kakijem dodal mlete indijske oreščke, da je kakijev zavitek dobil pravil pravo strukturo in je lepo obdržal obliko. Nekateri namesto mletih indijskih oreškov dajejo v kakijevo kremo krušne drobtine. 

Presni kakijevi kozarčki

Zoper smo pri presnih sladicah in kot ponavadi je priprava presnih sladic zelo enostavna. V zadnjem času mi zaradi službe primanjkuje prostega časa in lahko se zahvalim svojim hčerkici, ki me s svojo zvedavostjo pripravi k temu, da ji asistiram pri pripravi različnih sladic. Ker je čas kakija sva tokrat pripravila enostavne presne kakijeve kozarčke, ki so lahko tudi enostavna božična sladica. 

Priznam, da včasih nisem bil velik ljubitelj kakija, saj mi mehki sadeži niso bili preveč všeč. Raje sem imel čvrste vrste sadja, v katere sem lahko zagrizel in pri tem imel tisti lažen občutek, kot  da se bom od tega najedel.  Čez čas se je to spremenilo in sedaj so v času sezone doma v večjih količinah primorski kakiji, naša tamala pa je navdušena nad sadeži kaki vanilija, ki so malce bolj čvrsti. 

V zimskem času je kaki eden izmed bolj priljubljenih sadežev ter ga je priporočljivo redno uživati. Cel kup zdravilnih sestavin in vitaminov v sadežih kakija namreč krepi imunski sistem in ščiti pred številnimi boleznimi. Sadeži kakija se zelo dobro obnesejo kot ozimnica, saj lahko nezrele sadeže za dalj časa shranimo v hladnem in temnem prostoru, nato pa jih postavimo na sobno temperaturo, kjer v nekaj dneh dozorijo v sladke sadeže. Sadeže kakija delimo na dve vrsti in sicer tiste vrste z veliko tanina, ki so užitni, ko v celoti dozorijo, njihovo meso postane mehko in želatinasto ter tiste vrste z manj tanina, ki so užitni, ko so še čvrsti. Ena izmed takšnih vrst z manj tanina je ravno kaki vanilija, ki so dobri tudi, ko so plodovi še čvrsti in se še niso omedili.

Kaki je odličen tudi pri pripravi različnih vrst sladic. Lahko ga uporabimo pri pripravi kreme za torte, pri samih presnih tortah, v zavitkih, v smootijih, pitah in kolačih. Priprava presnih kakijevih kozarčkov je zares enostavna in jo lahko pripravijo tudi otroci z malce starševske pomoči.