V lanski objavi Posušen čilijev prah sem si na listo želja vpisal "Kupi si dehidrator!". Na žalost si te želje še nisem izpolnil, saj so bile druge prioritete bolj važne, sem si pa nabavil poceni sušilec sadja in zelenjave, ki se za sušenje čilija kar precej dobro obnese. Ker se sezona čilija počasi bliža koncu, saj vreme ni več primerno, da bi dozorevali nedozorjeni plodovi, sem se tokrat odločil, da malce opišem, kakšen je najlažji način za sušenje čilija.
V suhih krajih kjer je vlaga v ozračju minimalna, je sušenje najprimernejše kar na soncu oziroma zunaj. To je bil včasih najbolj priljubljen in enostaven način konzerviranja oziroma sušenja čilijevih plodov. Največkrat so plodove pustili kar na rastlini, da so se le ti posušili, včasih so porezali cele veje s plodovi in jih zvezali v šopke in te šopke obrnjene na glavo obešali na strop ter počakali, da se plodovi posušijo ali pa pobrali samo plodove in le te sušili na soncu. Pri nas je to v jesenskem času nemogoče, saj je v zraku preveč vlage, temperatura zelo niha in nam ne bi uspelo posušiti plodov brez, da bi jih vsaj nekaj ali pa celo vsi splesnili ali zgnili.
Zato si moramo pomagati z električnimi aparati, kot so namenski sušilci za sadje ali zelenjavo, malce boljši sušilci oziroma dehidratorji, lahko pa si pomagamo tudi s pečico, kot sem že opisal v objavi Posušen čilijev prah. Pred sušenjem pa je treba premisliti, katere vrste čilija bomo sušili, saj se plodovi zelo razlikujejo med seboj. Nekateri so bolj mesnati in takšne je treba sušiti dalj časa, drugi pa imajo tanjšo kožo in se hitreje sušijo. Najbolje pri tem pa je, da si zapomnite, da je teba plodove razpoloviti ali pa jim vsaj odrezati kapico, da se lahko vlaga, ki je v notranjosti ploda med sušenjem odvaja. Bistvo pri sušenju so toplota, nizka vlažnost in pretok zraka. Če kateri izmed teh treh elementov manjka, se čas sušenja podaljša.
Eden izmed najbolj koristnih nasvetov pred rezanjem čilijev je ta, da si
nadenete gumijaste ali lateks rokavice, da se zaščitite pred
kapsaicinom, ki je sestavina, ki je pekoča v plodovih čilija. Če
prerežete enega ali dva plodova še gre, če pa prerežete čez 100 plodov,
pa vas bodo pekle že roke, sploh pa ne pomišljati, da se s takimi
rokami primete za kakšen drug del kože. Tudi sam se na začetku
prakticiral rezanje brez rokavic, pa sem se po nekaj kilah prerezanih
čilijev odločil, da je bolj važna preventiva kot kurativa. Če se že
odločite, da boste rezali brez rokavic, vam svetujem, da po koncu
rezanja, roke dobro namastite z oljem (navadno sončnico, repično ali pa
olivno), nekaj časa roke mencate z oljem, nato pa si jih sperete z vročo vodo. Na
tak način boste uničili oziroma ublažili ostanke kapsaicina na rokah.
