Sušenje čilija

V lanski objavi Posušen čilijev prah sem si na listo želja vpisal "Kupi si dehidrator!". Na žalost si te želje še nisem izpolnil, saj so bile druge prioritete bolj važne, sem si pa nabavil poceni sušilec sadja in zelenjave, ki se za sušenje čilija kar precej dobro obnese. Ker se sezona čilija počasi bliža koncu, saj vreme ni več primerno, da bi dozorevali nedozorjeni plodovi, sem se tokrat odločil, da malce opišem, kakšen je najlažji način za sušenje čilija. 

V suhih krajih kjer je vlaga v ozračju minimalna, je sušenje najprimernejše kar na soncu oziroma zunaj. To je bil včasih najbolj priljubljen in enostaven način konzerviranja oziroma sušenja čilijevih plodov. Največkrat so plodove pustili kar na rastlini, da so se le ti posušili, včasih so porezali cele veje s plodovi in jih zvezali v šopke in te šopke obrnjene na glavo obešali na strop ter počakali, da se plodovi posušijo ali pa pobrali samo plodove in le te sušili na soncu. Pri nas je to v jesenskem času nemogoče, saj je v zraku preveč vlage, temperatura zelo niha in nam ne bi uspelo posušiti plodov brez, da bi jih vsaj nekaj ali pa celo vsi splesnili ali zgnili. 

Zato si moramo pomagati z električnimi aparati, kot so namenski sušilci za sadje ali zelenjavo, malce boljši sušilci oziroma dehidratorji, lahko pa si pomagamo tudi s pečico, kot sem že opisal v objavi Posušen čilijev prah.  Pred sušenjem pa je treba premisliti, katere vrste čilija bomo sušili, saj se plodovi zelo razlikujejo med seboj. Nekateri so bolj mesnati in takšne je treba sušiti dalj časa, drugi pa imajo tanjšo kožo in se hitreje sušijo.   Najbolje pri tem pa je, da si zapomnite, da je teba plodove razpoloviti ali pa jim vsaj odrezati kapico, da se lahko vlaga, ki je v notranjosti ploda med sušenjem odvaja. Bistvo pri sušenju so toplota, nizka vlažnost in pretok zraka. Če kateri izmed teh treh elementov manjka, se čas sušenja podaljša. 

Eden izmed najbolj koristnih nasvetov pred rezanjem čilijev je ta, da si nadenete gumijaste ali lateks rokavice, da se zaščitite pred kapsaicinom, ki je sestavina, ki je pekoča v plodovih čilija. Če prerežete enega ali dva plodova še gre, če pa prerežete čez 100 plodov, pa vas bodo pekle že roke, sploh pa ne pomišljati, da se s takimi rokami primete za kakšen drug del kože. Tudi sam se na začetku prakticiral rezanje brez rokavic, pa sem se po nekaj kilah prerezanih čilijev odločil, da je bolj važna preventiva kot kurativa. Če se že odločite, da boste rezali brez rokavic, vam svetujem, da po koncu rezanja, roke dobro namastite z oljem (navadno sončnico, repično ali pa olivno), nekaj časa roke mencate z oljem, nato pa si jih sperete z vročo vodo. Na tak način boste uničili oziroma ublažili ostanke kapsaicina na rokah.

Posušen čilijev prah / Crushed chili pepper

Še zadnja objava o čiliju ta mesec, potem pa se malo umirim. Vseeno pa se moram držat sezonske zelenjave in zaenkrat je sezona pobiranja čilijev, zato tudi toliko objav o čiliju. Tudi tokrat bo namreč  pisanje o mojem ljubljencu Chocolate habanero čiliju, vendar pa v malo bolj žalostni luči. Čeprav pa je potrebno iz vsake slabe stvari potegniti tudi nekaj dobrega, sem tudi tokrat profitiral, saj je končni rezultat odličen.   V zadnjih dveh objavah sem predstavil čili vrste Chocolate habanero in potem še izdelavo domače čili omake, danes pa predstavljam, da se da tudi iz nedozorelega čilija, narediti čilijev prah oziroma kar čilijeve kosmiče, ki poskrbijo, da nas ne zebe. 

Pred cca mescem dni, ko se je po Sloveniji razbohotilo tisto neurje, ki je povzročilo veliko škode, ni prizaneslo tudi mojemu čiliju. Moj čili Chocolate habanero sem imel celo poletje na terasi in po tej burni noči, naslednje jutro opazil, da je močan veter ponoči odlomil eno večjih vej. Verjetno se veja ne bi odlomila, če na njej ne bi bilo 48 plodov, ki še niso dozoreli in so bili še zelene barve.

Vejo sem previdno odstranil in odlomljen del na rastlini zalil s tekočim voskom, da se ne bi izsušila. Na srečo je čili preživel in uspešno poskrbel, da me vsakih nekaj dni pričaka več dozorelih in ljubko čokoladno obarvanih plodov. 

Iz nedozorelih plodov, ki pa vseeno "pečejo kot hudič", sem se odločil, da jih prvo posušim, nato pa iz njih naredim čilijev prah oziroma kosmiče. Čilijev prah oziroma kosmiče lahko uporabljamo kot začimbo, s katero jedi dodamo pikantnost (zeloooo pikantno). 

Posušeni chocolate habanero kosmiči