Figurice kravic iz sladkorne mase

Že nekaj časa je od tega, kar sem izdeloval te figurice, vendar pa si zaslužijo svojo objavo. 

Kaj storiš, če te te prijateljica pokliče in ti pove, da za torto nujno rabi figurice v obliki kravic? Na začetku nekega navdušenja ni bilo, saj že izdelava figuric konjev vzame veliko časa, figurice krave pa še nisem delal. Ko pa razloži, da gre za zelo majhno torto, kjer morajo biti tudi figurice zelo majhne, največ v velikosti kinder jajčka, pa se je navdušenje nad izdelavo nove vrste figuric vrnilo.  Ja tri majhne kravice pa bom že naredil, a ne?

Tokrat postopka izdelave nisem imel časa fotografirati, vendar pa bo sigurno še priložnost in bo takrat objavljen vodič za izdelavo takšnih figuric majhnih kravic iz sladkorne mase - tičino mase. 

Kravice so bile izdelane iz tičino mase bele, črne, rjave in roza barve. Vzorci pa so bili narisani s flumastrom z jedilno barvo. 

So pa te ljubke in preproste mini kravice popestrile ljubko mini tortico.

Riž z mladim grahom in trničem

Pomlad je sigurno najlepši čas za mojo kuhinjo, ki kar kipi od zelenjave zelene barve. Zeleni barvi pravijo tudi  barva življenja in rastlin. Poleg vseh zelišč, ki že veselo rastejo na balkonu, so pri nas najbolj priljubljeni  med drugimi še šparglji, artičoke in pa mlad grah. Problem pri teh najboljših sestavinah je samo v tem, da so dobavljive samo v kratkem časovnem obdobju. Tako kot šparglje in artičoke, tudi mlad grah nabavljam pri Gospodarju sonca - kmetija Žiber na Ljubljanski tržnici. Ker grah lahko jemo surov, ga nekaj strokov pojem že med vožnjo nazaj proti domu.

Poleg tega, da je grah zdrav, saj vsebuje celo paleto zdravilnih in hranilnih snovi, je lahko celo zabaven. Kaj je boljšega, kot pa da daš mlad grah luščiti naši tamali, ki se ob tem zabava, pri tem pa iz vsakega odprtega stroka poje še kakšen grahek.

Tokratni recept ni ne pravi rizi bizi in ne prava rižota, saj za pravo rižoto rabiš riž vrste arborio ali carnaroli, ampak vmesna varianta, ker sem tokrat uporabil dolgozrnat rjav riž, katerega okus pa je popestil visokoplaninski sir Trnič.

Riž z mladim grahom in trničem

- ena rdeča čebula

- 2 stroka česna

- 2 skodelici riža

- cca 250 gramov izluščenega mladega graha

- 1 dcl belega vina

- cca 4-5 skodelic zelenjavne jušne osnove

- 10 listov sveže bazilike

- košček masla

- sol, poper, olivno olje

- trnič

Priprava jedi  je enaka, kot da bi pripravljali navadno rižoto, vendar pa jed ni tako kremasta, saj je uporabljen riž, ki se ne sprijema.

Na olivnem olju prepražimo čebulo, da postekleni in ji dodamo česen, da zadiši. Na olje stresemo riž in ga 1 minutko popražimo, zalijemo z vinom in ko popije vso vino, začnemo zalivati z jušno osnovo. Jušno osnovo dodajamo po zajemalkah, tako da riž sproti vpija tekočino in ko vpije vso tekočino, dodamo novo zajemalko. Ker se ta vrsta riža kuha 15 minut, mu pri 10 minutah kuhanja dodamo mlad grah in kuhamo še 5 minut, da grah ostane še čvrst. Ponev odstavimo iz štedilnika in vmešamo košček masla ter koščke listov bazilike, ki smo jih natrgali med prsti in sesekljali.

Po serviranju na krožnik, čez riž z grahom naribamo malo visokoplaninskega sira Trnič.

Konji v hlevu / Horses in a barn cake

Konji, konji in zopet konji. Zadnje čase se svet okoli mene vrti samo še okoli konjev. Če mi že tamala ne teži za vsako igračko konja, ki jo vidi v trgovini, ali o tem kako bi ona šla na tabor s konji, pa pridejo na vrsto tudi torte s konji. Včasih v pol ležečih položajih, kot sem delal torte figuric likov Onchou iz risanke Mia in jaz in Pegasusa iz risanke Barbie, pa potem v stoječih položajih kot pri torti Policist konjenik  in pa seveda najlepša med vsemi Skrivnosti ranč, ki je bila narejena prav za mojo tamalo.

Tokrat pa mi ni bilo potrebno izdelati celotne figurice konja, saj je bilo potrebno narediti figurico konja, ki kuka iz hleva.

Na začetku sem izdelal 3 profile konjskih glav v različnih barvah.

Nato sem jih še dokončal, da so figurice izgledale kot konjske glave. Naj mi ljubitelji živali oprostijo (mednje se štejem tudi sam), ampak te figurice so mi bile tako dobre, da sem jih celo mislil namestiti na steno, tako kot imajo lovci na stenah njihove trofeje. Mogoče pa je tole celo tržna niša, izdelava figuric iz sladkorne mase za na steno. Čeprav ne bom nikoli razumel zakaj imajo mrtve živali na steni, pa bi bilo imeti vseeno veliko bolje imeti glavo iz sladkorne mase, kot pa iz nečesa, kar je bilo včasih živo bitje.

Izgled torte je bil zamišljen kot manjši ograjen ranč, na kateremu je hlev iz katerega kukajo konji. Podobnih tort je na spletu že kar nekaj, zato tokrat nisem odkrival tople vode. Sem se pa potrudil, da figurice konjev izgledajo malo bolj resnično, kot na teh iz spleta, ki so bolj na risankasti osnovi. 

Torti sta bili zopet  narejeni iz treh plasti čokoladnega biskvita, polnjeni s kremo (sladka smetana+mascarpone+nutella), premazani in zravnani s švicarsko masleno kremo z nutello in oblečeni v tičino maso. Hlev je bil prekrit s slamo iz svičarske maslene kreme z belo čokolado.

Čeprta torta izgleda super, sem malo falil z razmerjem konjskih glav, saj sem jih delal pred tortami in ko so bile torte končane, sem videl, da so konjske glave malo prevelike za hlev. Kljub temu pa je bila Luka navdušen nad torto, saj je tudi on velik ljubitelj konjev. 

Rudolf van Veen - avtogram

Tokrat pa malo drugačna objava. To, da sem veliki "fan" Rudolfa van Veen nisem nikoli preveč poudarjal. Vse skupaj se je začelo, ko smo dobili televizijski kanal 24kitchen in sem ga prvič videl. Možakar z velikimi  očali z barvnimi okvirji, svetlimi lasmi na ježka in smešno govorico, se mi je takoj prikupil. Oddaje Taste of life, Taste of life Basic in Taste of life Travel so me navdušile, saj je na prikupen način prikazal kulinariko v tuji kulturi in pa vzgojo zelenjave ter njeno pripravo na Nizozemskem. Potem pa je prišla tista njegova Rudolfs Bakery, ki pa je naredila največji vtis name in me nekako bolj usmerila v pripravo sladic.

Ko sem lani izvedel, da bo prišel v Ljubljano, sem bil navdušen, vendar pa se nisem prijavil v izbor za sodelovanje z njim. Kljub vsemu sem se odločil, da ga gremo z družino pogledat na Kongresni trg, kjer pa sem uporabil "veze in poznanstva" (ja priznam, kaj čem), da smo se lahko z mojo D.  in tamalo slikali z njim. Varnostnik je naredil celo tako dobro fotko, da sem jo moral dati razviti in jo celo uokviril, tako da sedaj fotografija 40 x 30 cm visi na steni nasproti jedilne mize.  

Ker pa sem izvedel, da bo Rudolf prišel letos še enkrat k nam, sem se odločil, da poskušam fotografijo še obogatiti z njegovim avtogramom. Ob 15.00 so se začele priprave, fotka v večjo vrečko iz tekstila, alkoholni flomaster v tortico za pas in gremo v akcijo v BTC. Ker je bilo časa še veliko smo najprej zaokrožili čez prepolno halo A v BTC in si vzeli čas še za sladoled. Med lizanjem sladoleda pa moje oči opazijo čez otroško igrišče v zadnji del prireditvenega prostora moškega z svetlimi lasmi in velikimi očali. Itak, da je on. V sebi sem si rekel "Kdaj pa, če sedaj ne?". Se pognal čez ograjo otroškega igrišča in stekel do ograje prireditvenega prostora ter zaklical "Rudolf!!!" Rudolf je prvo presenečeno pogledaj. Kdo pa ne bi, če bi videl tako velikega otroka z vrečko, ki teče proti njemu. Potem pa je pristopil do ograje, me prijazno pozdravil in videl, da sem s seboj prinesel našo fotografijo. Bil je počaščen, da imam njegovo sliko na steni, mi dejal da se celo spomni našega fotografiranja na Kongresnem trgu, nato pa se mi podpisal na fotografijo ter dejal, da bo pa to sedaj res lep spomin. Namenil je še nekaj besed naši tamali, nato pa naju pozdravil in odšel nazaj k svojim obveznostim. 

Ljudje okoli so me mogoče malo čudno gledali, vendar pa je bil moj cilj izpolnjen. Sedaj fotka z njegovim avtogramom zopet krasi našo steno. 

Figurica Kuža / How to make dog fondant figurine

Danes predstavljam nov vodič za izdelavo preproste figurice kužka iz tičino mase. Podobnih kužkov sem naredil že kar nekaj in se mi zdi, da je tole skoraj najlažji način za izdelavo kužkov.

Za izdelavo potrebujemo tičino maso v rjavi, beli, rdeči in črni barvi, nož, čopič z malo vode, leseno palčko ter širšo in ožjo slamico, ki sta stalnici pri vseh izdelavah.

Najprej se lotimo trupa, ki ga izdelamo tako, da iz rjave mase oblikujemo jajčko podobno kot pri kinder jajčki, kjer spodnji del sploščimo, da jajčka stoji.