Medenjaki iz otroški rok

Če bi vas vprašal, kateri mesec je tisti, ki v statistiki zelo prednjači pri domači peki, bi vas verjetno velika večina odgovorila pravilno. Po statistiki, december sigurno najbolj izstopa, saj se takrat največ ljudi odloči, da bodo spekli domače dobrote. V poletnih mesecih imajo nekateri izgovor, da je takrat prevroče za peko, spomladi pri nekaterih ni navdiha, zato se ob koncu leta vsa peka čez celo leto nadoknadi. Poleg tega ni lepšega, ko v stanovanjih diši po sveže pečenih, dišečih predbožičnih in kasneje božičnih dobrotah. Ena izmed takšnih dobrot so sigurno odlični, dišeči in zelo dobri medenjaki.

Za tokratno objavo se imam za zahvalit svoji hčerki, saj je bilo tokrat vse njeno delo, jaz sem opravljal delo fotografa in občasno asistenta. Tokrat sva se odločila, da si celo soboto vzameva zase, mamico pa sva pustila, da opravi svoje načrtovane opravke. 

Že zjutraj se je hčerka spomnila, da bi čisto sama spekla piškote in s tem presenetila mamico, poleg tega pa spekla tako veliko piškotov, da bi jih lahko v ponedeljek nesla svojim sošolcem v šolo. Ko sem jo spraševal  kakšne piškote ima v mislih, mi je omenila risanko Shrek, kjer je imel manjšo vlogo tudi Gingerbred man - Piškotek. Dejala je, da bi bilo prav fino, če bi vsak sošolec dobil svojega Piškotka. Ideja je bila zanimiva, poleg tega modelčka za izrez takšnih piškotov še nisem imel, zato sva se podala v lov na modelček za izrez Piškotkov ali bolj znanega kot Gingerbread man.

Po najdbi modelčka, sva se odločala za vrsto piškotov. Ker se z mojo zadnje čase drživa nazaj glede sladkega in piškoti ne bodo za naju, sva se s hčerko odločila, da narediva mešanico odličnih in že večkrat preizkušenih medenjakov po receptu iz Kulinarike in dišečih začimb iz moje korenčkove torte.

Kot vedno, sem tudi recept za medenjake iz Kulinarike že pred časom priredil po svoje, saj sem ugotovil, da so nam bili medenjaki iz pirine moke, z malo manj sladkorja in krajšim časom peke, bolj po našem okusu. 

Tradicionalen slovenski zajtrk malo drugače

Koliko od vas zjutraj preskoči zajtrk, ker se mu vedno mudi ali pa reče, da si zjutraj nima čas pripraviti nekaj za pod zob?

Verjetno, bi se vas na to vprašanje  kar precej javilo, če pa temu ni tako, me pa to zelo veseli. 

Današnja objava je v sklopu Mercatorjevega projekta KuhaM in novemberskega izziva o Tradicionalnem slovenskem zajtrku.

 

Tradicionalni slovenski zajtrk, je sestavljen iz kruha, masla, medu, jabolka in mleka, ki so pridelani oziroma predelani v Sloveniji. V petek 21.11.2014 bo v sodelovanju skupaj s slovenskimi vrtci in osnovnimi šolami obeležen dan slovenske prehrane. Namen projekta  in dneva slovenske prehrane je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja ter zdrav način prehranjevanja.

Na srečo sem imel celo otrošvo pri sebi mamo, ki je poskrbela, da sem imel vsako jutro močan zajtrk in se s tem  navadil, da je potrebno dan začeti s hrano.  Ko sem začel hoditi v šolo, je bil prvi obrok že pred šolo, v šoli pa še malica. Ko sem se prvič zaposlil, sem prvi obrok jedel že zgodaj zjutraj pred odhodom v službo, ker naslednji obrok v službi je bil ali pa ga ni bilo, saj sem imel takšno službo, da sem bil vesel, da mi majhne luškane živalce - podgane,  niso pojedle malice. Poleg tega sem imel takšno službo, kjer je najbolj v veljavo prišel rek "Prazen žakelj ne stoji pokonci", zato je bilo treba iti v službo s polnim želodcem.

Najbolj me zmrazi, ko mi hčerka pove, da so imeli v šoli za malico burek, pico ali hot dog. In pri nekaterih otrocih je to šele prvi obrok. Problem se namreč pojavlja, ker današnji otroci "ne marajo" zelenjave in sadja in večkrat slišim učiteljice, kako nihče ničesar ne poje ali pa pustijo vse na krožniku, naša tamala pa je vedno zadnja, ker noče nič pustiti na krožniku. Če primerjam hrano v vrtcu in sedaj v šoli je razlika ogromna. Hrana v  vrtcu je bila sestavljena iz veliko več zelenjave in sadja, sedaj pa  s takimi jedmi, kot so burek, pica ali hot dog za zajtrk, v bistvu prepričajo šolarje, da vsaj nekaj pojedo v času ko so v šoli. Zato se mi zdi dan slovenske prehrane zelo dobra stvar in mi je všeč, da bi otrokom ponudili čimveč hrane in sestavin, ki so bolj zdravi in pridelani pri nas. 

Kako otroka prepričat, da bi pojedel vse sestavine, ki sestavljajo tradicionalen slovenski zajtrk? 

Mogoče se bo nekemu zdelo čudno, vendar pa sem take stvari že prakticiral v otroštvu in še vedno se obnesejo. 

Na domač ajdov kruh namažemo maslo,  maslo premažemo z  medom, nanj zložimo na zelo fine rezine zrezana jabolka, ki jih pokapamo z nekaj kapljicami medu. Ker se ajdov kruh in jabolka dobro ujemajo z orehi, vsakemu kosu kruha dodamo še nekaj orehov. Čisto preprosto ampak učinkovito. 

Obrezane dele (ostanke) jabolk pa lahko skuhamo in iz njih naredimo čežano. 

Če se nekomu zdi zgoraj napisan način čuden, kaj bi šele dejali, če vam povem, da si je moj prijatelj v otroštvu na kruh mazal banane? 

Na koncu si želim oziroma bolje, vsem želim, da bi imeli več podobnih slovenskih tradicionalnih zajtrkov. 

Ingver in med za odpornost

Zadnje čase je po elektronski pošti zopet začel krožiti mail  o zdravilu, ki prebuja od mrtvih. V njemu je omenjen recept za mešanico naribanega ingverja in domačega medu. 

To mešanico uporabljava pri nas doma že kar nekaj časa, vsaj od takrat, ko sem začel doma pripravljati kitajske jedi, kjer pa brez ingverja skoraj ne gre. Poleg svežega sadno zelenjavnega soka iz sokovnika,  vsako jutro pride na vrsto še žlička mešanice ingverja in medu. Midva ji pravima kar žlička za odpornost. Ker pa je ingver pikanten, pa je potrebno poskrbet tudi za odpornost naše pupe, ki pa vsako jutro začne dan s polovico žličke mešanice z imenom Mešanko. Gre se za mešanico medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolis tinkture, ki jo pripravlja čebelastvo Žnidaršič. To mešanico in domač med kupujeva pri znancu, ki prodaja izdelke na tržnici BTC. Lahko samo potrkam na les in povem, da se vsi trije z uporabo obeh mešanic uspešno izmikamo prehladom in drugim sezonskim boleznim.

Za tiste, ki bi radi poskusili mešanico medu in ingverja pa naslednji napotki. Za začetek lahko povem, da ima mešanica zelo pikanten okus, saj ima ingver pekoč okus. Okus mešanice lahko sami prilagajate s količino ingverja, tako da lahko na začetku poskusite dati malo manj ingverja, s časoma pa lahko povečate količino. 

Sam uporabljam 3 dcl kozarec na patent, ki nama zadostuje za cca 2 tedna. Odvistno kolikokrat gre kdo krast zalogo. Pa še raje imava vedno sveže pripravljeno mešanico. 

Korenino ingverja olupimo in jo naribamo ali pa sesekljamo na zelo fino. Za cca 1 cm višine v kozarcu zadostuje en srednje velik kos ingverja. 

V kozarec nalijemo domači med, ki naj sega skoraj do vrha kozarca. Pustimo toliko prostora, da med mešanjem ne teče iz kozarca.

Z leseno palčko (ta za ražnjiče je kar uporabna) vse skupaj dobro premešamo.

Hranimo v zaprtem kozarcu v temnem in hladnem mestu. Kot pri vseh pripravkih z medom, je tudi tega potrebno jesti z leseno žličko. Lesene žličke ugodno dobite pri prodajalcih s suho robo na tržnicah.

Ker pa te mešanice ne morem imeti vedno s seboj, pa si pripravim nadomestek, ki ga pa lahko nesem s seboj v službo ali pa na pot. 

V bistvu gre za podoben recept kot za piškote iz samo treh sestavin, saj so tudi tukaj samo tri sestavine. V skledi zmešam 250 gramov ovsenih kosmičev, nariban svež ingver (cca 10 cm kos) in 4 polne žlice medu. Iz omenjenih sestavine nastane lepliva masa, katero lahko oblikujemo na dva načina. 

1. z dvema žlicama oblikujemo v obliki žličnikov, katere malo potlačimo, da se dobi oblika piškota

2. ali pa jo razvaljamo na 1 cm visok pravokotnik, katerega nato narežemo na cca 2 cm široke rezine

Oboje položimo na papir za peko, ter v ogreti pečici na 170 stopinjah pečemo 15 minut. 

Piškoti iz ingverja, medu in ovsenih kosmičev.

Rezine iz ingverja, medu in ovsenih kosmičev.

To dvoje je odličen nadomestek tekoči mešanici ingverja in medu, s tem  da ima to tudi hranilno vrednost, saj z ovsenimi kosmiči dobimo manjši zdrav obrok.