Pečeni rezanci z zelenjavo

Vedno me je presenečalo to, kako hitro smo v Kitajski restavraciji dobili na mizo jed, ki smo jo malo pred tem naročili. Vem, da so priloge kot je riž, kuhane že vnaprej, da je vsa zelenjava že narezana za uporabo, vendar pa je sama priprava jedi v voku res preprosta in zelo hitra. Tudi tokrat je bila zelenjava že narezana in kitajski rezanci skuhani, za pečene rezance z zelenjavo, pa rabimo samo 2 minuti. 

Že od nekdaj smo veliki ljubitelji kitajske kuhinje, nad katero sta me navdušila starša moje boljše polovice. Včasih si nisem predstavljal kosila brez mesa in poleg ostalih prilog še vsaj dveh rezin kruha, potem pa sem enkrat probal kitajsko kuhinjo in se je to kar naenkrat vse spremenilo. Na naših krožnikih  je začela pravladovati zelenjava, ki je lahko na zelo hiter način nadvse odlično pripravljena in okusna. 

V današnjem času se že skoraj v vsaki malce večji trgovini dobi azijske začimbe in ostale sestavine, da lahko doma pripravimo hitro in preprosto azijsko jed, kot so pečeni rezanci z zelenjavo. 

Divji por - Allium ampeloprasum porum L

Nadaljujem z objavami o samoraslih rastlinah. Zadnjič sem vam predstavil Škrbinko, objavo si lahko ogledate in preberete v objavi Škrbinka. Naslednja od samorastih rastlin, ki jo skupaj z GospoDARjem sonca predstavljava je divji por. Strokovno botanično je poimenovan Allium ampeloprasum porum L in spada v družino čebulnic. 

Po videzu je podoben navadnemu poru, vendar pa je veliko manjši in tanjši. Lahko bi ga zamenjali tudi z mlado čebulo, saj ji je po spodnjem delu stebla  zelo podoben. Divji por je tudi bližnji sorodnik česna in če pogledate srednji del stebla na zgornji fotografiji, vidite, da se zunanji deli stebla barvajo v rdečo barvo,  spodnji del pa je rahlo zadebeljen kot pri mladem česnu.  Po okusu bi ga opredelili nekje med porom in mladim česnom, čeprav po moje prevladuje okus mladega česna s priokusom po poru. Zmešnjava okusov a ne?

Por ima nizko energijsko vrednost, vsebuje pa veliko prehranskih vlaknin. Poleg tega vsebuje še veliko alicina, ki je najmočnejši naravni  antibiotik, pa vitaminov A, B in C, cinka, bakra, železa in kroma (cela železarna je v njemu). Divji por krepi tudi imunski sistem in spodbuja delovanje žleze ščitnice ter je dober diuretik. 

Pri divjem poru uživamo predvsem spodnji beli del in svetlo zeleni del rastline. Če gre za zelo mlade rastline, potem lahko tudi temno zelene dele listov, ki so takrat še mehki in sladki ter še nimajo preveč trpkega okusa.  

Ker divji por raste iz zemlje in je spodnji del rastline zelo globoko v zemlji, ga moramo pred uporabo dobro oprati. Najprej odrežemo spodnji del pora, kjer so koreninice, odstranimo vsaj en celoten zunanji ovoj (olupimo), odstranimo  temno zelene dele listov (razen če gre za mlado rastlino), zgornjo tretjino razpolovimo in razširimo liste, ter jih dobro opremo pod vodo, da odstranimo zemljo, ki se je nabrala med rastjo na tem delu divjega pora.

Smoothie na dan

Kar dolgo časa sem razmišljal, kako naj začnem današnjo objavo in nisem našel nobene pametne  ideje, zato kar k stvari. V Mercatorju ta mesec poteka akcija 5 na dan, kjer lahko potrošniki kupujejo sadje in zelenjavo do 50 % ceneje. In v sklopu Mercatorjevega projekta KuhaM, smo udeleženci dobili januarski izziv, da pripravimo 5 različnih sadno zelenjavnih smoothie-jev. V bistvu sem si izziv poimenoval kar  SMOOTHIE NA DAN (vsaj med delovniki).

Obiskovalci bloga ste verjetno že opazili, da sem v objavah večkrat omenil, da se vsako dan pri nas začne s sveže pripravljenim sadno-zelenjavni ali pa zelenjavno-sadnim sokom, ki ga pripravljam od kar sem nabavil sokovnik Omega 8006. Upam,  da nisem edini, ki se je odločili za nakup sokovnika in ga res vestno vsak dan uporablja. Dokler ti to ne postane način življenja, verjamem da se je težko pripraviti, da vsako jutro sočiš sadje in zelenjavo za kozarec soka (v mojem primeru kar tri kozarce). Zaradi tega ker smo pri nas navajeni takšnih sadno-zelenjavnih sokov, mi izziv ni predstavljal nekih velikih problemov. Prav tako sem nekaj časa nazaj nabavil še "tamala bi rekla tanajhujši" blender Blendtec Home Blender, s katerim si poleg drugih stvari pripravljamo še popoldanske smothie-je.

Kot sem v objavi Bučni njoki zapisal, se večkrat ravnam po barvnih načelih in po barvnih načelih nekateri veste, da ima vsak dan v tednu tudi svojo barvo. In izziv s pripravo 5 smoothie-jev sem povezal kar z barvami, ki naj bi veljale po dnevih od ponedeljka do petka. Na spletu najdete različne razlage, zakaj katera barva na določen dan, prav tako se te barve se pri nekaterih razlikujejo.  Jaz sem se odločil za različico, ki jo moja včasih upošteva pri oblačenju za v službo. Noro, a ne?

Priprava sadno-zelenjavnih napitkov oziroma smoothie-jev je precej enostavna, saj je potrebno vse sestavine samo dobro zmiksati v gladko tekočino. Če imate radi redkejše, dodajte več tekočine, če imate radi srednje goste, pa se ravnajte po spodnjih sestavinah.

1. Ponedeljek - rdeča barva - Rdečko


Sestavine: 
- četrt rdeče pese
- 100 gramov malin ( v tem času zmrznjenih, drugače sveže)
- 2 rdeči pomaranči
- limeta
- 1 dcl vode
- žlička konopljinih semen 

Pomaranči in limeto olupimo ter razdelimo na krhlje, dodamo četrt rdeče pese, zmrznjene maline, zalijemo z 1 dcl vode in zmiksamo, da dobimo rdeči smoothie. Kot dodatek zdrobimo žličko konopljinih semen. 

Medenjaki iz otroški rok

Če bi vas vprašal, kateri mesec je tisti, ki v statistiki zelo prednjači pri domači peki, bi vas verjetno velika večina odgovorila pravilno. Po statistiki, december sigurno najbolj izstopa, saj se takrat največ ljudi odloči, da bodo spekli domače dobrote. V poletnih mesecih imajo nekateri izgovor, da je takrat prevroče za peko, spomladi pri nekaterih ni navdiha, zato se ob koncu leta vsa peka čez celo leto nadoknadi. Poleg tega ni lepšega, ko v stanovanjih diši po sveže pečenih, dišečih predbožičnih in kasneje božičnih dobrotah. Ena izmed takšnih dobrot so sigurno odlični, dišeči in zelo dobri medenjaki.

Za tokratno objavo se imam za zahvalit svoji hčerki, saj je bilo tokrat vse njeno delo, jaz sem opravljal delo fotografa in občasno asistenta. Tokrat sva se odločila, da si celo soboto vzameva zase, mamico pa sva pustila, da opravi svoje načrtovane opravke. 

Že zjutraj se je hčerka spomnila, da bi čisto sama spekla piškote in s tem presenetila mamico, poleg tega pa spekla tako veliko piškotov, da bi jih lahko v ponedeljek nesla svojim sošolcem v šolo. Ko sem jo spraševal  kakšne piškote ima v mislih, mi je omenila risanko Shrek, kjer je imel manjšo vlogo tudi Gingerbred man - Piškotek. Dejala je, da bi bilo prav fino, če bi vsak sošolec dobil svojega Piškotka. Ideja je bila zanimiva, poleg tega modelčka za izrez takšnih piškotov še nisem imel, zato sva se podala v lov na modelček za izrez Piškotkov ali bolj znanega kot Gingerbread man.

Po najdbi modelčka, sva se odločala za vrsto piškotov. Ker se z mojo zadnje čase drživa nazaj glede sladkega in piškoti ne bodo za naju, sva se s hčerko odločila, da narediva mešanico odličnih in že večkrat preizkušenih medenjakov po receptu iz Kulinarike in dišečih začimb iz moje korenčkove torte.

Kot vedno, sem tudi recept za medenjake iz Kulinarike že pred časom priredil po svoje, saj sem ugotovil, da so nam bili medenjaki iz pirine moke, z malo manj sladkorja in krajšim časom peke, bolj po našem okusu. 

Bok choy s česnom in ingverjem

Bok choy oziroma drugače imenovan tudi kot Pak choi,  je vrsta kitajske zelenjave, ki si utira pot na naše krožnike in celo v naše vrtičke - rastlinjake. Lansko leto jih je celo mama od moje nekaj pridelala v svojem rastlinjaku, v času sezone, ki pa je sedaj, pa jih dobivam pri Gospodarju sonca na Ljubljanski tržnici.

Bok choy je zelnica, ki ima velike žličaste liste in je zelo znana v kitajski kuhinji, saj ima zelo mil okus. Spodnji odebeljen stebelni del listov je zelo sočen in neizrazitega okusa, zeleni del pa ima okus po kitajskem zelju oziroma stebelni zeleni. 

Kitajci ga največkrat pripravljajo na hitro s cvrenjem v voku ali pa ga dušijo. Tudi surov je uporaben, saj lahko umite liste uporabimo kot dodatek v sendvičih. Glede na to, da je precej podoben blitvi, ga lahko pripravljamo na enak način kot blitvo. Vseeno pa se najbolje ujame s česnom in ingverjem, zato bo danes ta recept ena izmed hitrih in lahkih jedi iz voka - Bok choy s česnom in ingverjem.

Kot sem že v objavi Brokoli v česnovi omaki pisal, mi ni nikoli težko pripraviti ob vsakem času eno hitro jed v voku, ki je v tem primeru Bok choy. Vse skupaj mi vzame cca 10 minut (s pripravo) in že lahko iz skodelice jem toplo in dišečo zelenjavo. Edina slaba lastnost tega je, da kuhinja dobi vonj po kitajski kuhinji, vendar pa je v stanovanju v kuhinji strešno okno, tako da se hitro vse razdiši. 

Tajska juha iz zelene leče

Danes pa malo bolj eksotični recept. Recept za to juhico sem našel lani na enem izmed tujih blogov, ki ga sedaj na žalost ne najdem več, juhica pa naju je takoj navdušila. Tako ali tako, pa sem recept spet malo priredil po svoje, saj nekatere sestavine pri nas niso vedno dobavljive. 

Že zadnjič sem v objavi Juha iz rdeče leče pisal o samih dobrih lastnostih leče. Tokrat je na vrsti zelena leča, ki je vmesna sorta po trdoti med rdečo, ki najmehkejša  in rjavo, ki je najbolj trda.

Tajska juha iz zelene leče:

- 250 gramov zelene leče

- 1 velika čebula

- 2 stroka česna

- za palec debel 3 cm kos svežega ingverja

- žlica zelene curry paste (nabavljena v Kitajskem vrtu)

- 2 žlici nasekljanega koriandra (lahko nadomestite s peteršiljem)

- 1,2 litra jušne osnove

- pločevinka kokosovega mleka

- 3 žlice olivnega olja, sol in poper

Tudi tokrat si najprej pripravimo jušno osnovo. Najbolje, da jo naredite iz sveže zelenjave, obstaja pa bližnjica s kakšno zelenjavno kocko. 

V večjem loncu segrejemo olivno olje in na njemu prepražimo nasekljano čebulo, da postekleni ter dodamo nasekljan česen in nasekljan ingver, da zadiši. Dodamo še žlico zelene curry paste  ter pražimo cca pol minute. Zalijemo z jušno osnovo in dodamo zeleno lečo. Na srednjem ognju kuhamo 25 do 30 minut, dokler leča ni kuhana. Na koncu vlijemo kokosovo mleko, solimo in popramo po okusu. 

Za tiste, ki niste ravno ljubitelji ingverja, ga lahko izpustite ali pa zmanjšate količino, saj je ingver prisoten že v zeleni curry pasti. 

Presna pomarančna torta za Valentinovo / Raw orange cake

Če sem iskren sem nameraval izdelat presno pomarančno tortico že nekaj časa nazaj, vendar sem z izdelavo  kar odlašal, ker sem imel cel kup drugih projektov. Potem pa me je z objavo prehitela še Ana z njeno prekrasno Presno pomarančno čokoladno torto, tako da sem izdelavo tortice prestavil še za nekaj dni. Ker pa prihaja dan zaljubljencev - Valentinovo, pa sem se odločil, da je to pravi čas za mojo verzijo presne pomarančne tortice na temo valentinovega.

Presna pomarančna tortica Valentin (premer 20 cm)

1. plast - podlaga
- 200 gramov mandljev
- 100 gramov datljev
- žlica kakava

2. plast - pomarančna krema
- izstisnjen sok iz 3 bio pomaranč (cca 2 dcl)
- naribana lupinica 3 bio pomaranč
- 200 gramov indijskih oreščkov
- 75 gramov kokosovega olja
- 2 žlici agavinega sirupa
- za palec velik kos svežega ingverja

3. plast - čokoladna krema
- 6 datljev
- 50 gramov kakava
- 0,5 dcl vode
- 25 gramov kokosovega masla

Mandlje, datlje in indijske oreščke namočimo čez noč (vsake v svojo posodico). Naslednji dan jih dobro odcedimo in speremo.

V blenderju zmeljemo mandlje, datlje in žlico kakava v fino zmleto zmes oziroma dokler se ne sprimejo skupaj v kepo.

Nastavljiv obroč za torto nastavimo na mero 20 cm, ga postavimo na servirni krožnik in vanj stresemo zmleto maso. Maso razporedimo po obroču, pri tem si pomagamo z ravnim dnom kozarca, da jo dobro poravnamo. 1. plast je visoka cca 7 mm.

Naribamo pomarančno lupinico in iz pomaranč izstisnemo sok. V blenderju zmeljemo indijske oreščke, pomarančni sok, pomarančno lupinico, agavin sirup, olupljen kos ingverja in stopljeno kokosovo maslo. Meljemo toliko časa, da se vse sestavine zelo fino zmeljejo in nastane kremasta masa. Iz nastale mase odvzamemo 4 žlice mase in jih prihranimo za izdelavo srčka.  Ostalo pomarančno kremasto maso vlijemo na podlago v tortnem obroču. Postavimo v hladilnik vsaj za pol ure, da zgornji del kreme rahlo otrdi. Kreme je cca 2,5 cm v višino.

Za čokoladno plast v blenderju zmeljemo datlje, kakav, vodo in stopljeno kokosovo maslo. Prelijemo preko pomarančne kreme in postavimo v hladilnik za vsaj pol ure, da se čokoladna plast strdi. 

Na sredino čokoladne plasti postavimo kovinski modelček srčka in vanj vlijemo pomarančno kremo, ki smo jo prihranili. Vse skupaj postavimo v hladilnik za vsaj 12 ur oziroma preko noči. 

Naslednji dan vzamemo tortico iz hladilnika za pol ure in previdno odstranimo modelček srčka in tortni obroč. 

Ker je bila tortica takšne velikosti, za katero še nimam krožnika  prave velikosti in sem jo naredil kar na velikem krožniku, sem se odločil, da popestrim prazen prostor na krožniku. Iz papirja sem izrezal majhne srčke, jih postavil po krožniku, potresel s kakavom in nato papirnate srčke previdno odstranil. Nastala je prava valentinova presna tortica. 

Poleg tega sem imel tokrat srečo, da sem lahko  fotografiral v odličnem ambientu (prekrasna steklena miza s temnim ozadjem in še naravna svetloba s strani), zato so tokrat fotke bolj žive.

Kljub temu, da je bila to neke vrste generalka za valentinovo, je bila tortica odlična, predvsem pa je pomarančni kremi dodal piko na i prav ingver.

  

Juha iz rdeče leče

Sploh ne morem verjet koliko časa sem rabil, da sem ugotovil, da sploh ne objavljam receptov za jedi na žlico. Še ena zvrst več pri mojem preveč različnem repertoarju objav.  Vseeno pa menim, da si takšne jedi zaslužijo objave na mojem blogu, saj sem doma rastel z jedmi na žlico.

 

Prva na vrsti je gosta juha iz rdeče leče, lahko bi je rekli kar enolončnica, ki je v tem zimskem času vsaj 3 krat na mesec na našem  jedilniku.  Zakaj leča? Leča je zaradi svoje odlične sestave priporočljiva za vegetarijance, saj zadovolji vse potrebe po aminokislinah, prav tako pa zadosti vse potrebe po železu. Sestavljena je iz vlaknin, beljakovin, B vitamina, fitinske kisline, ogljikovih hidratov, mineralni snovi in majhnega dela maščob.  Z njeno uporabo lahko uspešno nadomestimo uživanje mesa.

Juha iz rdeče leče:

- 250 gramov rdeče leče

- 1 velika rdeča čebula

- 2 stroka česna

- 1 polna žlička začimbe curry

- 1 srednje pekoč čili (ali pol žličke mletega čilija)

- za palec debel 3 cm kos svežega ingverja

- 3 paradižniki (lahko tudi konzerva pelatov)

- 1,5 litra zelenjavne jušne osnove

- 2 večja korenčka

- sok polovice limone

- 3 žlice olivnega olja, sol in poper 

Kot dodatek peteršilj in žlička kozjega jogurta.

Najprej si pripravimo jušno osnovo. Najbolje, da jo naredite iz sveže zelenjave, obstaja pa bljižnica s kakšno zelenjavno kocko, katerih pa se ne poslužujem več. 

V večjem loncu segrejemo olivno olje in na njemu prepražimo nasekljano rdečo čebulo, da postekleni ter dodamo nasekljan česen, da zadiši.  Dodamo žlico currya, nasekljan ingver in čili ter pražimo cca 1 minuto, da se razvijejo okusi. Nato dodamo na majhne koščke zrezan paradižnik, vse skupaj dobro premešamo in dodamo rdečo lečo. Zalijemo z jušno osnovo in na srednjem ognju kuhamo 10 minut, vmes večkrat premešamo. Po 10 minutah kuhanja dodamo na kolute narezan korenček in kuhamo še 10 minut. S tem poskrbimo, da korenček ni razkuhan in še vedno malo zahrusta. 

Na koncu v lonec izstisnemo sok polovice limone, premešamo ter solimo in popramo po okusu.

 

Po serviranju lahko jed potresemo z nasekljanim peteršiljem ali koriandrom, pri nas pa dodamo žlico kozjega jogurta in malo peteršilja, zraven pa spečemo še kakšen kos polnozrnatega tosta. 

Odlična jed v teh mrzlih zimskih dneh!

Ingver in med za odpornost

Zadnje čase je po elektronski pošti zopet začel krožiti mail  o zdravilu, ki prebuja od mrtvih. V njemu je omenjen recept za mešanico naribanega ingverja in domačega medu. 

To mešanico uporabljava pri nas doma že kar nekaj časa, vsaj od takrat, ko sem začel doma pripravljati kitajske jedi, kjer pa brez ingverja skoraj ne gre. Poleg svežega sadno zelenjavnega soka iz sokovnika,  vsako jutro pride na vrsto še žlička mešanice ingverja in medu. Midva ji pravima kar žlička za odpornost. Ker pa je ingver pikanten, pa je potrebno poskrbet tudi za odpornost naše pupe, ki pa vsako jutro začne dan s polovico žličke mešanice z imenom Mešanko. Gre se za mešanico medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolis tinkture, ki jo pripravlja čebelastvo Žnidaršič. To mešanico in domač med kupujeva pri znancu, ki prodaja izdelke na tržnici BTC. Lahko samo potrkam na les in povem, da se vsi trije z uporabo obeh mešanic uspešno izmikamo prehladom in drugim sezonskim boleznim.

Za tiste, ki bi radi poskusili mešanico medu in ingverja pa naslednji napotki. Za začetek lahko povem, da ima mešanica zelo pikanten okus, saj ima ingver pekoč okus. Okus mešanice lahko sami prilagajate s količino ingverja, tako da lahko na začetku poskusite dati malo manj ingverja, s časoma pa lahko povečate količino. 

Sam uporabljam 3 dcl kozarec na patent, ki nama zadostuje za cca 2 tedna. Odvistno kolikokrat gre kdo krast zalogo. Pa še raje imava vedno sveže pripravljeno mešanico. 

Korenino ingverja olupimo in jo naribamo ali pa sesekljamo na zelo fino. Za cca 1 cm višine v kozarcu zadostuje en srednje velik kos ingverja. 

V kozarec nalijemo domači med, ki naj sega skoraj do vrha kozarca. Pustimo toliko prostora, da med mešanjem ne teče iz kozarca.

Z leseno palčko (ta za ražnjiče je kar uporabna) vse skupaj dobro premešamo.

Hranimo v zaprtem kozarcu v temnem in hladnem mestu. Kot pri vseh pripravkih z medom, je tudi tega potrebno jesti z leseno žličko. Lesene žličke ugodno dobite pri prodajalcih s suho robo na tržnicah.

Ker pa te mešanice ne morem imeti vedno s seboj, pa si pripravim nadomestek, ki ga pa lahko nesem s seboj v službo ali pa na pot. 

V bistvu gre za podoben recept kot za piškote iz samo treh sestavin, saj so tudi tukaj samo tri sestavine. V skledi zmešam 250 gramov ovsenih kosmičev, nariban svež ingver (cca 10 cm kos) in 4 polne žlice medu. Iz omenjenih sestavine nastane lepliva masa, katero lahko oblikujemo na dva načina. 

1. z dvema žlicama oblikujemo v obliki žličnikov, katere malo potlačimo, da se dobi oblika piškota

2. ali pa jo razvaljamo na 1 cm visok pravokotnik, katerega nato narežemo na cca 2 cm široke rezine

Oboje položimo na papir za peko, ter v ogreti pečici na 170 stopinjah pečemo 15 minut. 

Piškoti iz ingverja, medu in ovsenih kosmičev.

Rezine iz ingverja, medu in ovsenih kosmičev.

To dvoje je odličen nadomestek tekoči mešanici ingverja in medu, s tem  da ima to tudi hranilno vrednost, saj z ovsenimi kosmiči dobimo manjši zdrav obrok.

Dišeči božični piškoti

Noro! Res noro! Ne morete verjet, kako je včeraj pri nas doma dišalo? Po pravici povedano je še danes v pečici vonj po peki teh piškotov. Na Kulinariki sem opazil, da je ta mesec najbolj gledan recept za Božično novoletne piškote. Moja je bila v službi, midva z našo tamalo pa sva prešla takoj v akcijo in se zabavala v kuhinji. Recept sem malo spremenil, tako da je ustrezalo mojemu načinu izdelave, končni izdelek pa je bil vizualno podoben originalu.  Kaj naj rečem. Tole morate res probat, ker že samo vonj, ki se širi iz pečice pričara pravo božično vzdušje. 

Zamešala pa sva naslednje (rum in rozine sva izpustila):
- 150 gramov masla
- 4 žlice agavinega sirupa (namesto sladkorja)
- 2 jajci
- žlica domačega vanilijevega sladkorja (vrečka kupljenega)
- ščepec soli
- sok ene pomaranče (srednje velika)
- pest sesekljanih mandljev
- pest sesekljanih lešnikov
- 100 gramov temne čokolade - sesekljane
- 250 gramov ostre moke
- pol žličke vinskega kamna (pecilni prašek)
- 2 žlici nesladkanega kakava
- naribana lupinica ene bio pomaranče in bio limone
- naribana korenina ingverja (cca 5 cm za prst debela, v originalnem receptu je žlička suhega)
- žlička cimeta
- pol žličke muškatnega oreščka

Maslo sva stopila, ohladila in ga zmešala z agavinim sirupom in  vanilijevim sladkorjem. Med mešanjem eno po eno dodajala jajci in na koncu pomarančni sok z naribanima lupinicama pomaranče in limone ter nariban ingver. 

Lešnike, mandlje in čokolado sva nasekljala, jih dodala v maso in premešala. 

V drugi posodi sva zmešala moko, vinski kamen, kakav, cimet in muškatni orešček. Zmešane sestavine sva presejala v maso, na hitro z lopatko premešala ter odšla na plesne vaje. No, na plesne vaje vam ni treba iti, čeprav bi vam jih privoščil, ampak je pa v tem času masa počivala v hladilniku. 

Iz nastale mase sva oblikovala krogljice, katere sva sploščila in jih polagala eno zraven druge na papir za peko v pekaču. Pekla sva jih točno 16 minut na 190 stopinjah, dišalo je celo stanovanje, spekli pa so se rahli, dišeči in zelo zelo dobri božični piškoti. 

Pogled v dišečo pečico.

Poleg vonja in okusa teh piškotov je pa najboljše to, da skoraj nobeden ni identičen, saj so sestavine po njih različno porazdeljene, tako, da eni sekajo na ingver, drugi imajo več koščkov čokolade, tretji lešnikov, četrti več lupinice,  itd.... 

Priznam, da bo pri nas doma še velikokrat dišalo. Kaj pa pri vas?