Umetna oploditev oziroma kako se preleviš v pridno čebelico ali čmrlja

Ta zgodba se začne nekega dne lansko jesen, ko sem  na terasi čistil hokaido bučo in jo pripravljal za kosilo. Semena in notranjost buče sem vrgel v eno izmed večjih cvetličnih lončkov, v katerega občasno mečem pulpo, ki ostane pri sočenju zelenjave in jo prekrijem s tanko plastjo zemlje, da iz nje nastane neke vrste kompost. Nato je prišla zima in dotični cvetlični lonček je ostal pozabljen na terasi.

Letos, ko se je začela pomlad in so se temperature nekajkrat hitro dvignile, sem med pripravo terase za moja zelišča in dišavnice, opazil, da je v loncu cel kup poganjkov velikih že skoraj 10 cm. Kot prvo sem moral premisliti, kaj bi to sploh bilo. Nato sem se spomnil na semena hokaido buč, ki sem jih lansko leto vrgel v ta lonec. Tega v bistvu res nisem pričakoval, da bodo semena začela kaliti. Nekaj časa sem premišljeval kaj bi storil s temi poganjki, nato pa sem se odločil, da jih bom razsadil v večje lonce in videl, če bo iz njih kaj zrastlo. Da bi kdo gojil hokaido buče na balkonski terasi še nisem slišal, ampak kot vedno sem pripravljen na nov izziv.   Edina bojazen je bila, da ne bodo rastline buče prerasle celotno teraso. 

Rastline so nato začele lepo rasti in začeli so se razvijati prvi cvetovi.

Naenkrat je bil na terasi cel kup lepih velikih rumenih cvetov. Vsak dan sem hodil ogledovat te rastline, vendar pa nikjer nisem zasledil nobenih plodov. Kot vedno sem se odpravil na splet iskat moja nepojasnjena vprašanja. Ugotovil sem, da imajo buče moške in ženske cvetove, plodovi pa nastanejo samo iz ženskih cvetov. Pri pregledu cvetov na mojh rastlinah sem ugotovil, da so to samo moški cvetovi. Čez nekaj dni sem končno našel prvi izrastek, ki je kazal, da bo iz njega nastal ženski cvet, saj je bil spodnji del podoben plodu majhne bučke. 

Ker k nam na teraso redko zaidejo kakšne čebelice ali čmrlji, sem se odločil, da bom na nek način poskušal storiti vse, da mi bo uspelo vzgojiti mojo prvo hokaido bučko. Kljub vsemu prebranemu na spletu sem se odločil, da stopim v stik z Keltiko iz bloga Čarovnije z male kmetije, saj sem po vsem prebranem na njenem blogu vedel, da je prava oseba, ki mi bo dala koristne nasvete. Dala mi je nasvet, da poskušam oploditi ženski cvet s čopičem. Ko se je cvet odprl in že zapiral, sem v roke vzel čopič in se prelevil v pridno čebelico. Kakšno čebelico? V črmlja sem mislil.
S čopičem sem podrgnil po prašniku moškega cveta in rumen prahec prenesel na pestič ženskega cveta.

Z upanjem, da je moja umetna oploditev uspela, sedaj vsak dan spremljam rast tega ploda buče in opazujem, če se bo pokazal še kakšen.

Zelenjavne ajdove tortice brez glutena

Priznam, da sem eden izmed tistih moških, ki jim ni nikoli težko stopiti za štedilnik oziroma pečico in kaj skuhati oziroma speči. V tokratni nočni seansi sem zopet pripravljal malico za v službo. Po pregledu sestavin v hladilniku sem se odločil, da naredim novo verzijo zelenjavnih tortic vendar tokrat z ajdovo kašo, kar pomeni, da te zelenjavne ajdove tortice ne vsebujejo glutena. 

Zelenjavne ajdove tortice:
- 200 gramov ajdove kaše
- 250 gramov mlade špinače
- 250 gramov feta sira
- 3 jajca
- 1 manjša bučka
- 2 šalotki
- 2 stroka česna
- 2 vejici peteršilja
- 2 vejici svežega origana
- sol, poper in muškatni orešček

Ajdovo kašo skuhamo (cca 20 minut), odcedimo in ohladimo. Mlado špinačo poparimo in izstisnemo tekočino. Špinačo, šalotko, česen, peteršilj in origano sesekljamo, bučko in feta sir narežemo na manjše kocke ter vse skupaj zmešamo v večji skledi.  Vmešamo še 3 jajca in kuhano ajdovo kašo. Naribamo malo muškatnega oreščka, solimo in popramo ter vse skupaj dobro premešamo.

Z nastalo mešanico napolnimo papirčke za kolačke (muffine - iz teh sestavin jih pride 16) in jih s pomočjo pekača za kolačke v ogreti pečici pečemo 25 minut na 200 stopinjah.

Kot sem pri zelenjavnih kvinojinih torticah pisal, se tudi te zelenjavne ajdove tortice lahko je hladne ali pa si jih pogrejemo.

Po nočni seansi kuhe in peke so bile pripravljene za prevoz v službo,  ter bile odlična in zdrava  malica v službi.

Kaj pa vi jeste za malico v službi? (če ni skrivnost)

Paradižnik, mozzarella in bazilika

Poletje je moj najljubši letni čas, pa ne zaradi vremena in dopusta, ampak zaradi zelenjave oziroma sadja, ki ga je v tem letnem času v izobilju. Čeprav nekateri paradižnik štejejo k zelenjavi, pa je botanično gledano paradižnik sadje. Pregovarjanja o tem kam štejemo paradižnik je na spletu precej, odvistno pa je kako gledaš na zadevo. Zame ni nobene razlike, samo da je dober. Še najboljši je domač in pravkar nabran, če pa tega ni, pa je na vrsti slovenska blagovna znamka Lušt. Ker sem se zadnje čase malo oddaljil od "easy" receptov, pa tokrat čisto preprost recept, ki je objavljen že v precej različicah. Tukaj je moja izvedba zapečenega paradižnika, mozzarelle in bazilike. 

Lušt z mozzarelllo in baziliko v pečici:
- 4 večji paradižniki
- 4 kosi velike mozzarelle
- cca 25 večjih listov sveže bazilike
- olivno olje, sol in poper

Paradižnik operemo in narežemo na rezine debeline cca 5 mm ali več. Mozzarello narežemo na rezine debeline 2-3 mm. Liste bazilike operemo in osušimo. V večji keramični pekač izmenično zlagamo v obliki kroga rezine paradižnika, liste bazilike in rezine mozzarele. Nato naredimo še notranji krog in obložimo še sredino. Začinimo s soljo in sveže mletim poprom ter pokapamo z olivnim oljem. Pečemo v pečici 10 minut na 250 stopinjah.

 In LUŠT-no kosilce za dva je pripravljeno. 

Zraven še malo kifelčarja z rožmarinom in zelenjem mlade čebule pa je kosilo popolno.

Kam pa vi štejete paradižnik? Med zelenjavo ali sadje?

Popečene artičoke s krompirjem

Še en recept z mladimi artičokami, čeprav se jih na tržnici pri Gospodarju sonca ne dobi več. Sezona teh artičok je bila samo 4 tedne, vendar pa je recept še vedno uporaben, saj se da podobno narediti tudi iz večjih artičok.  Tokrat sem se lotil recepta, ki sem ga imel že dalj časa ogledanega, nahaja pa se tukaj.  Z majhnimi spremembami in slabšimi slikami so nastale popečene artičoke s krompirjem.

Za popečene artičoke s krompirjem potrebujemo:
- 14 majhnih artičok
- pol kilograma mladega krompirja
- 2 stroka česna
- 3 mlade rdeče čebule (s stebli)
- peteršilj
- sok polovice limone
- olivno olje, sol in poper

Artičoke očistimo (o tem se že pisal tukaj), srčke pa narežemo na štiri dele, ter jih do uporabe hranimo v vodi z limono, da ne počrnijo.

Krompir operemo, narežemo na četrtine in ga v loncu kuhamo cca 15 minut, da se omehča. 

V večji ponvi segrejemo olivno olje in dodamo odcejene artičoke. Na hitro jih prepražimo da rahlo porjavijo, nato pa jim dodamo odcejen kuhan krompir. Na srednji jakosti pražimo, nato pa dodamo nasekljan česen in narezano čebulo. Ko se vse skupaj zmehča, artičoke in krompir pa se prepražita, ugasnemo štedilnik, izstisnemo sok polovice limone, dodamo nasekljan peteršilj, solimo in popramo ter vse skupaj dobro premešamo.   

 

Okusno in dobro kosilo.

Ninja želve torta

Ali veste kaj pomeni kratica TMNT?

Tudi jaz sem nekaj časa razmišljal, potem pa sem se spomnil, da je že dolgo tega, ko so na televiziji predvajali  risanke o ninja želvah, v originalu Teenage Mutant Ninja Turtles a.k.a. TMNT. Med poplavo najrazličnejših tort o teh junaških želvah, sem za Timona naredil torto po njegovem okusu. Želel je, da so na torti vidni junaki, ki kukajo iz kanalizacijskega  jaška (ninja želve so živele v kanalizaciji). Ker mi je bila stvar zanimiva in je bil zopet nov izziv zame, za moje sposobnosti in  zmožnosti, sem se z veseljem lotil dela.

V večernih urah sem se najprej lotil napisov. Najprej sem izdelal logo TMNT, nato pa sem še v podobnih fontih izdelal napis Timon. Vse je ročno delo, ker šablone za te fonte ne obstajajo. 

Nato sem se lotil projekta : izdelava pokrova jaška kanalizacije. Ker sem vedel, da se bo tičino masa v tako veliki površini upognila, sem iskal rešitev za to zagato. Spomnil sem se, da sem v trgovini že videl, da se da kupiti pakiranje tankih plasti vafljev (kot pri napolitankah). Iz ene plasti sem izrezal krog in čez položil tanko plast tičino mase, malo oblikoval in nastal je pokrov kanalizacijskega jaška. 

Nato sem izdelal še glave glavnih junakov, dva kosa orožja in dva kosa njihove najljubše hrane - Piiiiizzzzzzaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!! (tako bi zakričali ti juniki, ko bi videli hrano)

Zadnji dan pa je prišla na vrsto peka biskvita in sestavljanje tortice. Tortica je bila sestavljena iz temnega biskvita in čokoladne kreme, premazana in zglajena (poravnana) s švicarsko masleno kremo z belo čokolado  ter oblečena v tičino maso. 

Po nekaj dnevnem trudu je nastala moja izvedba Ninja želve tortice. 

Največji problem mi je predstavljala izvedba videza opeke na obodu torte, ki je na fotkah tudi bolj slabo viden. Kljub vsemu pa je bila to ena izmed mojih lepši tort, prav tako pa je bil Timon nad torto in njenimi junaki navdušen.