Bok choy s česnom in ingverjem

Bok choy oziroma drugače imenovan tudi kot Pak choi,  je vrsta kitajske zelenjave, ki si utira pot na naše krožnike in celo v naše vrtičke - rastlinjake. Lansko leto jih je celo mama od moje nekaj pridelala v svojem rastlinjaku, v času sezone, ki pa je sedaj, pa jih dobivam pri Gospodarju sonca na Ljubljanski tržnici.

Bok choy je zelnica, ki ima velike žličaste liste in je zelo znana v kitajski kuhinji, saj ima zelo mil okus. Spodnji odebeljen stebelni del listov je zelo sočen in neizrazitega okusa, zeleni del pa ima okus po kitajskem zelju oziroma stebelni zeleni. 

Kitajci ga največkrat pripravljajo na hitro s cvrenjem v voku ali pa ga dušijo. Tudi surov je uporaben, saj lahko umite liste uporabimo kot dodatek v sendvičih. Glede na to, da je precej podoben blitvi, ga lahko pripravljamo na enak način kot blitvo. Vseeno pa se najbolje ujame s česnom in ingverjem, zato bo danes ta recept ena izmed hitrih in lahkih jedi iz voka - Bok choy s česnom in ingverjem.

Kot sem že v objavi Brokoli v česnovi omaki pisal, mi ni nikoli težko pripraviti ob vsakem času eno hitro jed v voku, ki je v tem primeru Bok choy. Vse skupaj mi vzame cca 10 minut (s pripravo) in že lahko iz skodelice jem toplo in dišečo zelenjavo. Edina slaba lastnost tega je, da kuhinja dobi vonj po kitajski kuhinji, vendar pa je v stanovanju v kuhinji strešno okno, tako da se hitro vse razdiši. 

Focaccia s česnom in rožmarinom

Pa ne že spet focaccia! Ja že spet vas bombandiram s tem kruhkom, ki se pri nas doma peče vsako nedeljo zjutraj. Sedaj še samo čakam, da mi začnejo sosedi vsako nedeljo zjutraj trkat na vrata ;)

Po objavah o Focaccia z olivami in rožmarinom in Focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko, je tokrat na vrsti Focaccia s česnom in rožmarinom.

Poleg tega, da so nam takšne ajdove focaccie vsem zelo všeč, so še zelo fotogenične in neke vrste nedeljski ritual, ko po jutranji peki, vklopiš fotoaparat in pred zajtrkom opraviš en "fotošuting".  

Tudi tokrat se osnovni del recepta ne bo razlikoval, spremenila pa sta se dodatka, ki poskrbita za okus in vonj tega kruhka. Tokrat sta na ajdovo-pirinem testu pristala česen in rožmarin. Včasih nisem maral česna niti na solatah, sedaj pa je to ena sestavine, ki ne sme nikoli manjkati. V soboto zjutraj sem namreč na tržnici dobil prelepo spleteno kito domačega česna, ki skrbi za to, da so naše jedi bolj aromatične. Tisti, ki ne marate česna, vam lahko takšna česnova kita služi za okras ali pa otrokom razložite, da to mora biti v hiši, da odganja vampirje. 

Brokoli v česnovi omaki

Kot sem že v prejšnji objavi povedal, sem trenutno v našo kuhinjo zopet vrnil mehiške in azijske okuse. V objavi za domač guacamole, sem predstavil eno najenostavnejših mehiških jedi, danes pa predstavljam najenostavnejšo azijsko jed oziroma kar konkretno kitajsko jed, ki je bila prva jed, ki sem jo pripravil doma. Namreč, ko sva z mojo obiskovala kitajsko restavracijo in za predjed naročila ocvrto zelenjavo, me je vedno fascinirala česnova omaka, ki si jo dobil zraven, da si lahko ocvrtke namakal vanjo. Ker sem se z lastnikom dobro spoznal, mi je dovolil, da sem večkrat v njihovi kuhinji gledal samo pripravo česnove omake in tudi ostalih jedi, ki sem jih naročal. Vedno me je zanimalo na kakšen način jih pripravijo, saj doma takšnega okusa nikoli nisem mogel zadeti. 

Prvo stvar, ki sem se je naučil pa je bila prav ta česnova omaka.  Tokrat sem jo kombiniral z brokolijem, ki je še ena zelenjava, brez katere pri nas doma ne moremo. Še naša psička je vesela, ko ji dodamo kuhan brokoli k njeni hrani.

Brokoli s česnovo omako:

- brokoli

- žlica arašidovega olja

- 2-3 stroke česna (odvistno koliko ga imate radi)

- žlica sojine omake

- žlica riževega vina (lahko tudi ličijevega ali slivovega vina)

- 2 žlici ostrigine omake

- 3 do 4 žlice vode

- žlička koruznega škroba raztopljena v žlici vode

Pri pripravi kitajskih jedi si je potrebno pred kuhanjem pripraviti vse sestavine "na dosego roke", saj se vse izvaja zares hitro.

Brokoli operemo in cvetne popke narežemo na srednje velike kose. V večjem loncu natočimo cca 1 cm vode in brokoli v bambusovem parilniku parimo/kuhamo 4 minute. Če parilnika nimate, ga lahko skuhate tudi v vodi, vendar pa pazite, da ga ne razkuhate.

Nato se lotimo priprave česnove omake. Stroke česna nasekljamo na zelo fino, žličko koruznega škroba zmešamo v manjši skodelici z žlico vode in dobro segrejemo vok. Tukaj pa se sedaj začne hitro kuhanje, saj nočemo, da se omaka prežge. Najbolje je, da ves čas kuhanja mešamo. Ko je vok zelo dobro segret dodamo žlico arašidovega olja in v olje stresemo nasekljam česen. Po 5 sekundah dodamo žlico sojine omake, nato žlico riževega vina in nato ostrigino omako. Zalijemo s 3 žlicami vode, premešamo, nato pa dodamo razstopljen koruzni škorb, da omako zgostimo. Še malo pokuhamo in česnova omaka je pripravljena. Sama priprava česnove omake vzame manj kot 2 minuti.   

Brokoli lahko prelijete s česnovo omako ali pa ga tako kot jaz, dodate v vok k česnovi omaki in malo premešate.  

Na takšen način, si večkrat pripravim popoldansko malico, saj mi priprava ne vzame veliko časa. Da pa jed še malo popestrim, pa si na brokoli zrežem še malo zelenja mlade čebule. 

Ravno v tem času je potekal v Lidlu tudi Azijski teden, kjer ste si lahko sestavine za pripravo enostavne česnove omake tudi nabavili. 

Česnovo omako pa lahko uporabite tudi kot pomako, saj pri nas prakticiramo, da vanjo namakamo na tanke paličice narezan svež korenček in bučke.

Pesto iz špargljevih vršičkov

Verjetno vsi poznate originalni pesto Genovese, ki je sestavljen iz bazilike, pinjol, česna, soli, olivnega olja in parmezana. Ker smo tudi  mi smo veliki ljubitelji pesta na vse mogoče načine, sem se odločil, da poskušam narediti neko novo verzijo pesta, ki je še nisem zasledil pri nas. Res je da so nekateri že delali pesto iz špargljev, jaz pa sem se odločil, da naredim pesto iz samo najboljših delov špargljev in to iz samih vršičkov. 

Ker šparglje kupujem pri Žiberju - Gospodar sonca ob sobotah na Ljubljanski tržnici, vem da pri njemu dobim kvalitetno robo. Za informacijo sporočam, da so se prejšnji teden že začele mlade artičoke (nekaj receptov zadnje sem objavil že lansko leto), zato pohitite z nakupom, saj bo letošnja letina samo še kakšen mesec. 

Pesto iz špargljevih vršičkov

- 25 vršičkov špargljev (šopek tanjših špargljev)

- 50 gramov pinjol

- 2 stroka česna

- pol dcl domačega olivnega olja

- 50 gramov trdega ovčjega sira Pecorino

- sol in poper

Če želite izbrati bližnjico lahko pesto naredite v sekljalniku ali blenderju, vendar pa je pesto v prvotne namenu tlačenka, zato se pravi pesto naredi v možnarju. 

Šparglje operemo in jim odrežemo vršičke. 

V manjši kozici zavremo malo vode in v njej 1 minuto blanširamo vršičke špargljev, nato pa jih takoj potopimo v hladno vodo, da se ohladijo in s tem preprečimo, da bi se zaradi notranje toplote razkuhali. V večjem možnarju stremo pinjole in česen, jim dodamo ohlajene špargljeve vršičke, solimo in popramo ter zalijemo z malo olivnega olja. Ko so vse sestavine dobro zmečkane in premešana, dodamo sir, premešamo in po potrebi dodamo še olivno olje, da dobimo pravo gostoto pesta. 

Za tako pripravljen pesto je najbolje, da se ga porabi takoj, lahko pa ga shranite v dobro zaprtem kozarčku v hladilniku vsaj do 3 dni ali pa ga celo zamrznete in ga shranite za daljše obdobje. 

V bistvu sem s tem receptom poskrbel, da lahko iz enih špargljev pripravim 3 različne jedi. Iz vršičkov naredim pesto, ki ga imam lahko za naslednji dan, srednji del špargljev porabim takoj za rižoto ali kaj podobnega, spodnje olesenele dele pa sploh ne mečem več stran, ampak  jih dam kuhat z ostalo zelenjavo za našo psičko.

 

Špageti puntarelle

Zadnje čase sem zaplaval v stare recepte  italijanske kuhinje, zato vam danes predstavljam recept za špagete puntarelle oziroma Pasta puntarelle.

Prav veseli me, da me "ata" Žiber zalaga s takšno zelenjavo, katere prej sploh nisem poznal, prav tako pa pri nas ni razširjena oziroma dovolj znana. Med njo sodi tudi zelenjava, ki jo imenujejo Puntarelle in  sem jo predstavil že v objavi Puntarelle alla Romana. Tokrat pa sem v receptu uporabil zunanji del te zelenjave, to so suličasti listi, ki izgledajo kot cikorija. 

Špageti Puntarelle:
- 400 gramov špagetov iz polnozrnate moke (za brezglutenske vzamete koruzne ali 100 % ajdove)
- zunanjih listov puntarelle cca 300 gramov
- 2 stroka česna
- 5 inčunov
- 1 čili
- sok polovice limone
- olivno olje, sol in poper
- sveže nariban parmezan

Špagete skuhamo al-dente. Zunanje liste puntarelle operemo in jih narežemo na cca 4 cm kose ter jih namakamo v ledeni vodi vsaj pol ure.  

V večjem loncu zavremo malo vode in v nastavku za kuhanje na pari (moj je Stabil Dunsteinsatz  - IKEA) pokritem s pokrovko, na pari kuhamo narezane liste puntarelle 5 minut.

V tem času v večji ponvi segrejemo olivno olje in v njej počasi pražimo inčune, da razpadejo. Dodamo narezan čili in na tanke lističe narezan česen ter počakamo, da česen zadiši. Dodamo zdušene/kuhane liste puntarelle, izstisnemo sok polovice limone, popramo, solimo in vse skupaj kuhamo 2 minuti. Primešamo odcejene špagete ter vse skupaj dobro premešamo. Na postreženo jed naribamo malo parmezana.

Zunanji listi puntarelle so rahlo grenkega okusa kot radič, vendar pa limonin sok omili grenkobo, čili in česen pa dasta jedi pikantnost. 

Mariniran posušen paradižnik

Končno sem se spravil da pofotografiram in predstavim pripravo ene izmed mojh najljubših sestavin za malice. Pa ne zato, da bi to skrival, vendar sem se vedno na fotografiranje spomnil šele, ko je bila že narejena in varno spravljena v hladilniku. 

Zgodba se začne v moji mladosti, kjer sem še jedel mesnate izdelke. Takrat so moje malice ali večerje večinoma krojili sendviči s suhimi ali čajnimi salamami. Še sedaj vidim, kako sem se včasih basal s sendviči iz polovice štruce in suhe salame, vendar pa tega ne pogrešam več. Blžnji mi pravijo, da sem zrastel samo zaradi teh različnih sestavin v salamah. Ko sva z mojo prenehala jesti mesnate izdelke, so iz jedilnika izginili tudi moji sendviči. Nekaj časa je trajalo, da sem odkril odličen nadomestek za suhomesnate izdelke in to je mariniran posušen paradižnik. Če ga pripraviš na moj način in ga daš na kruh, je skoraj podobno kot bi jedel suho salamo.

Večina vas verjetno pozna posušen paradižnik v olivnem olju, ki se ga da kupiti v trgovinah. Ta, ki je vložen v olivnem olju je  mehak in je zaradi večinoma slabega olivnega olja, ki ga dajejo zraven, slabega okusa in se ga ne more primerjati z domačim mariniranim posušenim paradižnikom. 

Posušen paradižnik lahko naredite sami z dehidratorjem (da se ga tudi v pečici) ali pa ga kupite. 

Mariniran posušen paradižnik easy-recepti style

- cca 150 gramov posušenega paradižnika

- 6 strokov česna (število lahko prilagodite svojemu okusu)

- 1 žlička provansalskih zelišč (posušena zelišča : bazilika, timijan, origano, rožmarin in sivka)

- 4 žlice olivnega olja (najbolje  domačega)

Postopek je zelo enostaven, treba pa si je malo umazati roke in biti temeljit. V večjo skledo stresemo posušen paradižnik. Nanj izstisnemo 6 strokov česna, dodamo žličko mešanice provansalskih posušenih zelišč in 4 žlice dobrega olivnega olja.

 

Z roko dobro premešamo vse sestavine, nato pa začnemo v vsak paradižnik vtreti dodana zelišča in olje. To pomeni, da vsakemu  posušenemu paradižniku raztegnemo robove, ki so se ob sušenju zvili navznoter, da se tudi rob dobro navlaži z oljem in s tem celoten paradižnik postane mehak.  Celoten postopek je končan v cca 5 minutah. 

Ko smo ves posušen paradižnik zmarinirali, ga spravimo v steklen kozarček, katerega dobro zaprtega hranimo v hladilniku. Ker ne dodamo nobenih konzervansov, je priporočljivo tako pripravljen paradižnik porabiti v 1 do 2 tednih. Koliko časa zdrži vam ne bi vedel povedati, saj tak kozarček paradižnika porabimo v enem tednu.

Za prave sladokusce in odličen nadomestek suhomesnatim izdelkom.

Popečene artičoke s krompirjem

Še en recept z mladimi artičokami, čeprav se jih na tržnici pri Gospodarju sonca ne dobi več. Sezona teh artičok je bila samo 4 tedne, vendar pa je recept še vedno uporaben, saj se da podobno narediti tudi iz večjih artičok.  Tokrat sem se lotil recepta, ki sem ga imel že dalj časa ogledanega, nahaja pa se tukaj.  Z majhnimi spremembami in slabšimi slikami so nastale popečene artičoke s krompirjem.

Za popečene artičoke s krompirjem potrebujemo:
- 14 majhnih artičok
- pol kilograma mladega krompirja
- 2 stroka česna
- 3 mlade rdeče čebule (s stebli)
- peteršilj
- sok polovice limone
- olivno olje, sol in poper

Artičoke očistimo (o tem se že pisal tukaj), srčke pa narežemo na štiri dele, ter jih do uporabe hranimo v vodi z limono, da ne počrnijo.

Krompir operemo, narežemo na četrtine in ga v loncu kuhamo cca 15 minut, da se omehča. 

V večji ponvi segrejemo olivno olje in dodamo odcejene artičoke. Na hitro jih prepražimo da rahlo porjavijo, nato pa jim dodamo odcejen kuhan krompir. Na srednji jakosti pražimo, nato pa dodamo nasekljan česen in narezano čebulo. Ko se vse skupaj zmehča, artičoke in krompir pa se prepražita, ugasnemo štedilnik, izstisnemo sok polovice limone, dodamo nasekljan peteršilj, solimo in popramo ter vse skupaj dobro premešamo.   

 

Okusno in dobro kosilo.

Mlade artičoke s česnom in paradižnikom

Danes nadaljujem z razvajanjem še z enim primorskim receptom. Kot sem že prejšnjič napisal, je prišel čas mladih artičok, katere kupujem na ljubljanski tržnici pri Gospodarju Sonca oziroma pri enem izmed najbolj prijaznih prodajalcev na ljubljanski tržnici gospodarju kmetije Žiber. Pri njemu ne boste našli po 50 različnih pridelkov kot pri ostalih prodajalcih, ampak samo sezonsko zelenjavo, po 5 do 6 različnih pridelkov. Trenutno je največ pridelka mladih artičok. To soboto sem zopet nabavil malo več kot kilo mladih artičok, zraven pa sem dobil še 2 artičoki, ki sta križanca med drugimi vrstami artičok. Artičoki sta lažji za očistit, saj se listi lepše trgajo in za čiščenje ne potrebujemo toliko časa. 

Za mlade artičoke s paradižnikom in česnom rabimo:
- 14 mladih artičok
- 200 gramov češnjevih paradižnikov
- 3 stroki česna
- 1 dcl malvazije
- polovica manjše limone
- 3 večje vejice peteršilja
- olivno olje, sol in poper

O čiščenju artičok sem pisal že v receptu mlade artičoke z lososom in kifelčarjem. 

Artičoke očistimo in narežemo na četrtine, ter jih do uporabe hranimo v vodi z limono, da ne počrnijo. Paradižnik operemo in ga narežemo na četrtine, česen olupimo in ga narežemo na tanke lističe, peteršilj pa sesekljamo. Artičoke odcedimo in dobro osušimo. V večji ponvi segrejemo olivno olje (2 žlici) in dodamo artičoke, katere na hitro prepražimo (cca 3-4 minute). Dodamo na lističe narezan česen in pražimo 1 do 2 iminuti, česen se ne sme prežgati. Dodamo na četrtine narezan paradižnik in zalijemo z 1 dcl malvazije. Pokrijemo s pokrovko in na srednji temperaturi dušimo 10 minut. Vmes večkrat premešamo. Proti koncu izstisnemo sok polovice limone (oziroma po okusu, da ne bo prekislo), solimo in popramo. Čisto na koncu dodamo nasekljan peteršilj in dobro premešamo ter postrežemo v globokih krožnikih. Celotno kuhanje traja 15 do 18 minut, v tem času morajo biti artičoke kuhane oziroma že dovolj mehke. 

Če imate radi okus podoben morskim jedem, je tole odlično kosilo za sladokusce.

 

Upam, da sem vas s tema dvema receptoma že skoraj prepričal, da boste poskusili pripraviti mlade artičoke.

Kvinoja z zelenjavo - tortice za malico

Že dolgo nazaj sem pisal o malicah v službi in kako si poskušamo pripraviti vsaj malo  bolj zdrav obrok za malico. Tokrat sem primoran zopet napisat nekaj o tem, saj smo se pred nekaj meseci preselili na novo lokacijo, kjer pa je postala malica velik problem.  Saj je v zgradbi restavracija, vendar pa so malice drage, hrana, ki pa jo pripravljajo, pa mi ni všeč oziroma si čez pol ure že lačen. Prav tako, smo na takšni lokaciji, kjer v okolici 1 km ni nobene trgovine, tako, da smo večinoma obsojeni, da si hrano nosimo s seboj. V bistvu mi je ta selitev še bolj odprla oči in mi omogočila, da sem si začel pripravljati jedi, ki jih prej nikoli ne bi jedel za malico, sploh pa ne v službi. 

Za zelenjavno kvinojine tortice  potrebjemo:
- 100 gramov kvinoje
- 50 gramov naribanega sira (mozzarella)
- 125 gramov mlade špinače
- 1 manjša bučka
- 2 jajci
- 2 stroka česna
- sol, poper, muškatni orešček

Špinačo in česen nasekljamo. Bučke razpolovimo in razpolovimo še polovici, ter jih narežemo na 2-3 mm široke rezine.   Vse skupaj damo v večjo posodo, kjer jim dodamo jajci, nariban ali nadrobljen sir ter skuhano in rahlo ohlajeno kvinojo. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, dobro premešamo ter z nastalo mešanico napolnimo namaščen pekač za maffine. Iz nastale mešanice pride 9 zelenjavnih kvinojinih tortic. Pečemo v ogreti pečici 20 minut na 180 stopinjah.

Takšne tortice lahko pojeste mrzle ali pa si jih v službi samo pogrejete. Prav tako se lahko jedo kar iz roke, kot muffini ali pa jih režete z nožem. 

Na takšen način si jaz pripravim zelenjavne kvinojine tortice za  v službo.