Špargljeva pita

Radi imamo domače, a ne? Tudi vi prisegate na domače sestavine? Našo družinico lahko štejem med tiste, ki prisegamo na domače sestavine oziroma tiste, za katere vemo njihov izvor. Čeprav se hrana venomer draži, je treba vseeno nekaj storiti zase in si privoščiti izdelke slovenskih proizvajalcev, ki nam ponujajo domače pridelke in te najdete tudi v Mercatorju pod sloganom Radi imamo domače. Kako si predstavljam pristno domače kosilo po naše, vam opišem v naslednjih vrsticah o špargljevi piti. 

Maj se še ni končal in sezona špargljev je še vendo na višku. Kot sem že enkrat napisal, si za šparglje velja zapomniti znani rek "Aprilski so za mojega šefa, majski zame, junijski pa za mojega osla". Glede na ta rek se lahko štejem med vse tri, saj so v času sezone večkrat na naših krožnikih, pa če je to april, maj ali junij. Prav tako je čas mlade špinače, ki je zelenjava, ki sem se je v mladih letih branil, sedaj pa se večkrat na teden znajde v krožniku ali pa v jutranjih sokcih ali smoothijih. Če povežeš ti dve zelenjavi v eno jed, nastane špargljeva pita, ki je za nas  pristno domače kosilo, pripravljeno iz domačih sestavin. 

Ni samo špargljeva pita tista, ki je za kosilo, saj zraven spada še kakšna špargljeva kremna juhica  ali pa zadnjič predstavljena kremna juha z bobom in korenčkom in domača solata. Špargljevo pito  lahko pripravimo tudi za malico v službi, saj se lahko naslednji dan pogreje in je še vedno odlična. 

Veganski špinačni ravioli

Če dobro pogledam po zgodovini objav, opazim, da že dolgo nisem objavil ničesar, kar je lahko kot odlično kosilo. Tokrat sem si vzel čas in naredil nekaj fotk recepta, ki ga sedaj že nekaj časa prakticiramo, saj sem našel dobro alternativo za navadne špinačne raviole z ricoto. Ker se mlečnim izdelkom izogibamo, so tokrat nastali veganski špinačni ravioli. Vas zanima kako sem nadomestil ricoto? Berite naprej in v kratkem vam bo vse jasno. 

Ne bom tajil, da smo veliki ljubitelji testenin, ki jih pripravljamo na različne načine in z različnimi sestavinami. V zadnjem času v času sezone sta bila največkrat na jedilniku recepta za pikantne testenine (sezona čilijev) in testenine s češnjevimi paradižniki (sezona paradižnika). Poleg navadnih testenin, pa smo bili vedno ljubitelji tudi različnih vrst polnjenih testenin, kot so ravioli ali tortelini. Špinačni ravioli z ricoto so bili največkrat na jedilniku, zato sem se odločil da recept priredim tako, da ricoto zamenjam s sestavino, ki ni živalskega izvora. 

Pred časom smo v eni izmed trgovin našli izdelek po imenu Mozzarisella, ki je v bistvu veganska verzija mozzarelle. Mozzarisella je veganski sir iz rjavega riža, ki ne vsebuje brez soje, je brez glutena, brez laktoze, brez umetnih barvil in brez umetnih konzervansov. Mozzarisella je postala eden glavnih izdelkov, ki ga uporabljamo doma v zadnjem času, saj jo uporabljamo narezano na rezine v sendvičih, nasekljano pri peki zelenjave v pečici in celo kot sir na domači zelenjavni pici, kjer nadomesti navadno mozzarello ali pa sir za pico. 

Izdelava domačih raviolov je prav zabavna, saj mi pri tem velikokrat pomaga naša tamala, ki jo izrezovanje krogcev iz testa in potem samo polnjenje in stiskanje neizmerno zabava. Njej se zdi, kot da se igra s plastelinom, poleg tega pa poskrbi, da imamo doma narejene preproste veganske špinačne raviole. 

Blitva kot špinača

Verjetno se bo marsikdo vprašal, zakaj danes objava o blitvi kot špinači, saj jih to že večina pozna, vendar pa se najdejo še nekateri, kateri še niso slišali, da se da blitvo narediti v jed podobno špinači. Poleg tega sedaj ni sezona špinače, je pa sezona blitve in na tržnici pri GospoDARju sonca lahko dobite lepo mlado blitvo, ki nima velikih listov in je prav posebej primerna, da se jo obdela kot špinačo. 

Čeprav sta si špinača in blitva zelo podobni po okusu, pa ti dve rastlini nista sorodnici. Kljub temu, da ima blitva bele steblje,  je v bistvu sorodnica rdeče pese, ki pa jo poznamo po rdečih steblih. Zaradi vizualno privlačnejše barve so začeli vzgajati nove sorte blitve, ki imajo stebla v rumeni, oranžni in rdeči barvi. Zelo podobno kot pri ohrovtu, ki je v osnovi zelene barve, sedaj pa ga najdete tudi v rumeni, rdeči in vijolični  barvi.

Blitva vsebuje celo kopico mineralov, vitaminov, betakaroten in balastne snovi, ki spodbujajo delovanje črevesne flore, vendar pa je pri uporabi blitve potebno paziti na predoziranje kot pri vseh ostalih stvareh. Blitva vsebuje veliko oksalne kisline, ki nase veže kalcij, kar pomeni, da ob velikokratnem uživanju blitve, začne nase vleči kalcij iz organizma. Glede oksalne kisline je tako, da dokler je njen vir surova, nepredelana hrana, je to organska spojina in polna encimov - kot taka ne le koristna, ampak celo nujno potrebna za delovanje telesa. Čim je oksalna kislina v predelani hrani, postane anorganska in kot taka nevarna za naše zdravje. Z dodajanjem živil polnih vitamica C, se da to omiliti. Največ oksalne kisline se namreč nahaja v belem delu stebljev blitve. Sedaj, ko se da dobiti mlado blitvo, so listi manši in je belega dela stebla zelo malo, kot pa kasneje, ko blitva že zelo zraste in so listi veliko večji. Ob uporabi enkrat na teden se ni potrebno bati, da bi nam oksalna kislina ponagajala, saj je tako ali tako tudi v drugih živilih, tudi v večjih količinah. Lepo razpredelnico s seznamom živil in vsebnostjo oksalne kisline lahko najdete na strani Wikipedia - Oksalna kislina.

Upam, da vas sedaj s tem pisanjem nisem prestrašil, ker je blitva zelo pomembna pri prehrani zaradi kopice drugih mineralov in vitaminov, ki poživijo telo. Tudi sam surovo blitvo uporabljam zjutraj pri sočenju sadno-zelenjavnih sokov, kjer pa oksalno kislino omilim z dodatkom limone ali limete, ki vsebujeta vitami C. 

Pri pripravi blitve kot špinače je veliko deljenih mnenj, na kakšen način jo pripraviti. Nekateri jo pripravljajo brez blanširanja in samo v enem loncu, nekateri jo imajo radi v večjih kosih in jo samo nasekljajo, nekateri jo obdelajo s paličnim mešalnikov, nekateri pa si vzamemo čas in jo zblanširamo (da odstranimi oksalno kislino), umažemo tudi blender Blendtec (o katerm sem pisal v objavi Blendec home blender), ker jo imamo radi redkejšo in potem med kuhanjem umažemo še prvi lonec, ki smo ga med blendanjem že umili. 

S špinačo in ricotto polnjene velike školjkice

Že nekaj časa sem navdušen nad testeninami v velikanskih dimenzijah, kot so Bombardoni, Conchiglie giganti ali Grande Lumaconi. Na žalost jih še nisem našel narejenih s kakšno bolj zdravo moko, tako da, če kdo ve kje jih prodajajo napr. z ajdovo moko, se priporočam za informacijo. 

Najboljša stvar pri teh testeninah je to, da jih lahko polnimo z različnimi nadevi. Eden izmed teh nadevov, v bistvu naš najljubši je nadev s špinačo in ricotto. 

 Sestavine:

- 300 gramov jumbo školjkic - Conchiglie giganti

- 500 gramov ricotte

- 500 gramov mlade špinače

- 1 jajce

- 2 stroka česna

- polna žlička nasekljanega koperca

- muškatni orešček, sol, poper

- parmezan

Testenine skuhamo po navodilu proizvajalca in jih odcedimo. Pametno je, da jih med kuhanjem čim bolj previdno mešamo, saj školjkice rade počijo oziroma se raztrgajo.

Mlado špinačo samo poparimo z vrelo vodo. Če nimate mlade špinače, jo je prej potrebno skuhati. Nato jo dobro ožamemo, da izstisnemo čimveč vode. Poparjeno in ožeto špinačo narežemo  na grobo. 

V skledi zmešamo narezano špinačo, ricotto, jajce, nasekljan česen, nasekljan koperc, malo muškatnega oreščka, solimo in popramo.  

V vsako školjkico damo žličko pripravljenega nadeva.

Zložimo jih v ognjevarno posodo, čez njih naribamo parmezan ter  jih postavimo v pečico, kjer jih na  250 stopinjah pečemo 10 minut, toliko da se nadev segreje, parmezan pa malo zapeče. 

Pri nas doma jih serviramo še z nekaj svežega koperca.

Zelenjavne ajdove tortice brez glutena

Priznam, da sem eden izmed tistih moških, ki jim ni nikoli težko stopiti za štedilnik oziroma pečico in kaj skuhati oziroma speči. V tokratni nočni seansi sem zopet pripravljal malico za v službo. Po pregledu sestavin v hladilniku sem se odločil, da naredim novo verzijo zelenjavnih tortic vendar tokrat z ajdovo kašo, kar pomeni, da te zelenjavne ajdove tortice ne vsebujejo glutena. 

Zelenjavne ajdove tortice:
- 200 gramov ajdove kaše
- 250 gramov mlade špinače
- 250 gramov feta sira
- 3 jajca
- 1 manjša bučka
- 2 šalotki
- 2 stroka česna
- 2 vejici peteršilja
- 2 vejici svežega origana
- sol, poper in muškatni orešček

Ajdovo kašo skuhamo (cca 20 minut), odcedimo in ohladimo. Mlado špinačo poparimo in izstisnemo tekočino. Špinačo, šalotko, česen, peteršilj in origano sesekljamo, bučko in feta sir narežemo na manjše kocke ter vse skupaj zmešamo v večji skledi.  Vmešamo še 3 jajca in kuhano ajdovo kašo. Naribamo malo muškatnega oreščka, solimo in popramo ter vse skupaj dobro premešamo.

Z nastalo mešanico napolnimo papirčke za kolačke (muffine - iz teh sestavin jih pride 16) in jih s pomočjo pekača za kolačke v ogreti pečici pečemo 25 minut na 200 stopinjah.

Kot sem pri zelenjavnih kvinojinih torticah pisal, se tudi te zelenjavne ajdove tortice lahko je hladne ali pa si jih pogrejemo.

Po nočni seansi kuhe in peke so bile pripravljene za prevoz v službo,  ter bile odlična in zdrava  malica v službi.

Kaj pa vi jeste za malico v službi? (če ni skrivnost)

Spomladanska solata z mlado špinačo, rukolo in suhimi paradižniki

Zaradi krajše odsotnosti, bom v bodočih dneh objavil nekaj zapisov in receptov, ki so se nabrali v računalniški shrambi  in še niso prišli na vrsto. 

Včasih sem bil res velik ljubitelj testenin, sedaj pa  kaže, da bo potrebno uporabljati samo brezglutensko vrsto testenin. Med njimi so tudi ajdove testenine brez glutena, katere sem uporabil v tokratni predstavitvi recepta, ki sem ga v času mojega posta videl na super spletni strani Skinny taste.  V receptu so omenjene samo takšne sestavine, ki jih obožujem, zato priprave te spomladanske solate nisem mogel izpustiti. Skoraj si ne morem predstavljat tedna brez tega, da bi vsaj enkrat uporabil mlado špinačo, rukolo, suhe paradižnike ali feto sir. V tem receptu so vse te sestavine združene v super spomladansko solato, katero sem malo priredil na svoj način. 

Sestavine za spomladansko solato:
- 400 gramov ajdovih testenin
- 150 gramov mlade špinače
- 100 gramov rukole
- 100 gramov suhih paradižnikov (pa ne tistih vloženih)
- 50 gramov feta sira
- olivno olje, balzamični kis, sol in poper

Testenine skuhamo po navodilu proizvajalca oziroma način al dente. Ko so kuhane jih odcedimo in operemo z mrzlo vodo. Mlado špinačo in rukolo operemo ter osušimo, suhe paradižnike pa narežemo na rezine. V večji skledi združimo testenine, špinačo, rukolo in suhe paradižnike. 

Začinimo s soljo, poprom, olivnim oljem in balzamični kisom. Vse skupaj dobro premešamo, nato pa serviramo na krožnike z nadrobljenim feta sirom.

Tole je bil eden boljših brezglutenskih receptov nekaj dni po postu.

Kvinoja z zelenjavo - tortice za malico

Že dolgo nazaj sem pisal o malicah v službi in kako si poskušamo pripraviti vsaj malo  bolj zdrav obrok za malico. Tokrat sem primoran zopet napisat nekaj o tem, saj smo se pred nekaj meseci preselili na novo lokacijo, kjer pa je postala malica velik problem.  Saj je v zgradbi restavracija, vendar pa so malice drage, hrana, ki pa jo pripravljajo, pa mi ni všeč oziroma si čez pol ure že lačen. Prav tako, smo na takšni lokaciji, kjer v okolici 1 km ni nobene trgovine, tako, da smo večinoma obsojeni, da si hrano nosimo s seboj. V bistvu mi je ta selitev še bolj odprla oči in mi omogočila, da sem si začel pripravljati jedi, ki jih prej nikoli ne bi jedel za malico, sploh pa ne v službi. 

Za zelenjavno kvinojine tortice  potrebjemo:
- 100 gramov kvinoje
- 50 gramov naribanega sira (mozzarella)
- 125 gramov mlade špinače
- 1 manjša bučka
- 2 jajci
- 2 stroka česna
- sol, poper, muškatni orešček

Špinačo in česen nasekljamo. Bučke razpolovimo in razpolovimo še polovici, ter jih narežemo na 2-3 mm široke rezine.   Vse skupaj damo v večjo posodo, kjer jim dodamo jajci, nariban ali nadrobljen sir ter skuhano in rahlo ohlajeno kvinojo. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, dobro premešamo ter z nastalo mešanico napolnimo namaščen pekač za maffine. Iz nastale mešanice pride 9 zelenjavnih kvinojinih tortic. Pečemo v ogreti pečici 20 minut na 180 stopinjah.

Takšne tortice lahko pojeste mrzle ali pa si jih v službi samo pogrejete. Prav tako se lahko jedo kar iz roke, kot muffini ali pa jih režete z nožem. 

Na takšen način si jaz pripravim zelenjavne kvinojine tortice za  v službo.

Špinačna pita brez testa

Špinača. Kaj lahko napišem o špinači?

Lahko začnem na začetku, v času ko sem obiskoval osnovno šolo. Takrat nisem bil ljubitelj špinače oziroma lahko rečem, da sem jo sovražil. Ko smo odhajali v jedilnico na kosilo in sem izvedel, da je za kosilo špinača, sem dobil kar solzne oči. Na šolskih krožnikih je meni tista zelena stvar izgledala grozno. Včasih mi je uspelo, da sem pregovoril kakšno od kuharic, da mi je dala na krožnik samo pire krompir in meso. Takrat sem bil srečen, da se mi je uspelo izognit špinači vsaj za en mesec. In ne boste verjeli, celo osnovno šolo je trajala ta borba. V srednji šoli tako ali tako nismo imeli kosila, potem pa je prišel čas, ko sva z mojo začela živeti skupaj. Jaz ne-špinačožderec, ki je dobil pravo špinačožderko. Pa je prišel tisti dan, ko sem se opogumil in dovolil, da mi je moja pripravila za kosilo špinačo. In kaj se je zgodilo? Špinača je izgledala čisto drugače, dišala je po špinači in ne po vonju šolske kuhinje, po prvi žlici pa se je sovraštvo do špinače spremenilo v veliko ljubezen. Od takrat naprej je špinača postala moja najljubša listnata zelenjava. No, ena izmed najljubših. 

Današnji recept je spet pisan na kožo tistim, ki obožujejo špinačo in ne vedo, na kakšen način, bi špinačo še pripravili.  Špinačna pita brez testa je najboljša  kot samostojna jed z veliko skledo solate.

Sestavine za špinačno pito brez testa:
- 500 gramov mlade špinače
- 3  šalotke
- 3 stroki česna
- 3 večje vejice sesekljanega peteršilja
- 2 žlici sesekljanega koprca
- 200 gramov feta sira
- 2 žlici naribanega parmezana
- 40 gramov polnozrnate moke
- 2 dcl mleka
- 2 jajci
- sol, poper, olivno olje, muškatni orešček

Mlado špinačo poparimo, jo dobro ožamemo in nasekljamo. Nasekljani špinači dodamo nasekljane šalotke, nasekljan česen, nasekljan peteršilj in koprc ter zdrobljen feta sir. Vse skupaj dobro premešamo. 

V drugi posodi dobro zmešamo jajci, mleko, parmezan in moko ter nastalo maso zlijemo k špinači. Vse skupaj dobro premešamo, solimo, popramo, dodamo muškatni orešček in vlijemo v namaščen pekač (moj je premera 30 cm) ter pečemo v ogreti pečici 30 minut na 200 stopinjah. Vzamemo iz pečice ter pustimo, da se rahlo ohladi, nato pa lahko režemo kot pito oziroma torto. 

Okusno in enostavno.

Kako pa kaj vam tekne špinača?

Špinačni zavitek

Danes bom predstavil en preprost način izdelave špinačnega zavitka. Kot ste verjetno že opazili, sem zelo rad veliko časa v kuhinji. Prav tako mi ni noben problem, da si namesto sendvičev oziroma podobnih zadev,  za večerjo ali malico naredim špinačni zavitek. Največkrat pride do tega tako, da  samo odprem hladilnik in pogledam kaj je potrebno porabiti in že se začne segrevati pečica.

Brez odvečnega nakladanja za špinačni zavitek potrebujemo:
- zavitek listnatega testa
- 250 gramov riccote
- 250 gramov mlade špinače
- 1 jajce
- sol, poper in muškatni orešček

Mlado špinačo samo poparimo, jo odcedimo, po možnosti še malo stisnemo, da odteče čimveč tekočine, nato pa jo na grobo nasekljamo. V skledi zmešamo ricotto, nasekljano špinačo, jajce, muškatni orešček (če ni sveži, potem dvakrat posip iz stekleničke) ter solimo in popramo. Zavitek listnatega testa razvijemo in poravnamo. Na sredino testa nadevamo špinačno zmes in zavijemo v obliki zavitka, vendar bolj na široko. Zavitek položimo v pekač obložen s papirjem za peko, na vrhu zavitka naredimo z nožem nekaj zarez in v ogreti pečici pečemo 30 minut na 200 stopinjah. Odlična malica oziroma špinačni zavitek je pripravljen.

 Ali si tudi vi kdaj pripravite takšno malico oziroma večerjo?

Polnozrnati špinačni ravioli

Izdelava domačih testin me zadnje čase navdušuje, ker sploh ni takšen bav-bav, kot sem si prej predstavljal. Edini problem nastane pri razvaljanju testa dovolj na tanko, sploh, če nimaš strojčka za testenine, vendar na to gledam, kot na neke vrste fitnes. Poletna objava blogerke Gourmet forever o Špinačnih raviolih, me je pripravila na to, da sem še sam šel v akcijo in na malo spremenjen način izdelal svoje polnozrnate špinačne raviole. 

Testo

- 400 gramov polnozrnate pirine moke

- 4 jajca

- žlica olivnega olja

Nadev

- 500 gramov mlade špinače

- 100 gramov ricotte

- 100 gramov feta sira

- sol, poper in malo muškatnega oreščka

Iz sestavin za testo sem zamesil testo, ga zavil v folijo in ga dal počivat v hladilnik za cca 1 uro, v tem času pa sem pripravil nadev.

Špinačo sem na kratko blanširal v kropu, jo odcedil in nato še iztisnil tekočino. Nato sem jo narezal oziroma sesekljal in v skledi zmešal z ricotto, nadrobljenim feta sirom, popral, dodal malo muškatnega oreščka in čisto malo dosolil.

Potem pa je prišel na vrsto fitnes, saj sem poskušal testo razvaljat dovolj na tanko, da ravioli ne bi bili preveč debeli. Razvaljano testo sem z plastičnim modelčkom izrezal v kroge, katere sem nato polagal na plastični modelček, jim dodal polno žličko nadeva, robove narahlo namočil ter modelček stisnil skupaj. Ker je bilo opravilo lahko, se je takoj v stiskanje vključil še moj mali sonček, tako, da si spet ne morem pripisat vseh zaslug za izdelavo teh raviolov. 

Skuhal sem jih v 5 minutah, ter jih kot je že Gourmet forever napisala v svoji objavi, nakapal samo z malo stopljenega masla, da ne bi s kakšno drugo omako povozil okus špinače.  Čeprav je bilo v nadevu že dovolj "sira" pa sem po "stari navadi" po njih še naribal malo trdega kozjega sira. 

Polnozrnati špinačni ravioli so bili odlični, kar pomeni, da jih bomo še večkrat naredili, sploh ker smo vsi veliki ljubitelji špinače. 

Sok poln zdravja

Ste že videli, kako izgleda sok v katerem je polno klorofila, amino kislin, vitaminov in mineralov? Verjetno niste, ker to niso tisti sokovi, katere se da kupiti v trgovinah na prodajnih policah. Zato bom v naslednjih objavah objavil nekaj sokov, katere doma večkrat pripravim, drugače pa eksperimentiram s sestavinami in v sokovnik pade kar imamo doma.

Glede na to, da že dolgo nisem ničesar objavil v zvezi sokovnika Omega 8006, ne misliti, da je bil sokovnik kupljen samo kot začasna igrača. Omega 8006 vsak dan oddela svoje delo vsaj enkrat, običajno pa dvakrat na dan. Zjutraj preden greva v službo sočiva in pijeva sadne sokove, popoldan pa pride na vrsto sočenje zelenjave.  Verjetno bi bilo bolje obratno, vendar pa sočenje zelenjave vzame več priprave in zato posledično več časa kot pa sočenje sadja, sploh pa, ker delava velike količine soka. Pri vsakem našem sočenju sokovnik izpljune cca 7 dcl soka, tako, da si ga midva razdeliva vsak 3 dcl, 1 dcl pa popije naša Winx-ica (to je zdaj njena najbolj priljubljena risanka). 

Sok, ki ga predstavljam danes je bil izdelan tako, da je bila sočena pšenična trava (3 rezi s škarjami oziroma 3 šopi po domače), špinača (cca 150 gramov), večja stebla peteršilja (katera ostanejo po uporabi listov peteršilja v jedeh), steblo rabarbare (to je bilo bolj naključno, ker je ostalo v hladilniku in ga je bilo treba porabiti) ter 4 jabolk.  Iz teh sestavin je tokrat nastalo 6 dcl zelene tekočine, za katero bi se reklo, da je  sok poln zdravja.

Sestavine in naša Omega mašinca.

Samo zdravje s smetanco na vrhu.

Na okus zelenjavnih sokov se je potrebno malo navaditi, vendar pa če vanj dodamo še kakšno sadje (v tem primeru jabolka), sok postane zelo piten.

Sokovnik Omega 8006 - moja nova pridobitev

Kot sem že v eni izmed prejšnjih objav napisal, da bom kmalu predstavil mojo novo pridobitev, je sedaj po treh tednih vsakodnevne uporabe prišel čas, da jo predstavim. V teh treh tednih sem zadevo dodobra preizkusil, tako, da je tole moje pisanje zelo objektivno in bo mogoče komu pomagalo pri odločitvi za nakup. 

Doma smo imeli en star "noname" centrifugalni sokovnik, pri katerem je bilo ob uporabi več ostankov kot pa soka, poleg tega je bilo čiščenje sokovnika prav naporno in dolgotrajno, zaradi česar smo opustili uporabo sokovnika. Pred približno mesecem dni, pa sva prišla na idejo, da bi poskusila kupiti nov sokovnik, saj sva si zaželela pitje zelenjavnih sokov. Na vrsto je prišel stric Google, kjer sem si vzel precej časa, da sem zadeve preštudiral in ugotovil, da so ljudje najbolj zadovoljni s sokovniki na polža, saj ti omogočajo tudi sočenje listnate zelenjave kot so špinača, blitva, regrat in podobno. Med vsemi sokovniki je največ hvale prejel sokovnik znamke Omega tip 8006, kateri med drugim omogoča tudi mletje oreščkov in izdelavo domačih testenin.  Na koncu sem našel še blog zivetipreprosto.blogspot.com, kjer uporabnica sokovnika Omega 8004 le tega dobro predstavi, tako, da je bila odločitev za sokovnik Omega 8006 na mestu. Na vrsto je prišlo iskanje, kje to zadevo v Evropi dobiti za najboljšo ceno. Cene tega sokovnika so v Evropi precej navite, tako, da so odpadli tudi kakšne ebay, amazon in podobne variante. Na koncu sem zadevo naročil v spletni trgovini  Mimovrste, kjer sem izkoristil kodo za popust, zraven sokovnika pa sem prejel  še za darilo rezalnik ananasa Vacu Vin, kateri se zelo dobro obnese. 

Čeprav je bilo napisano, da je dobava cca 1 teden, sem dobil obvestilo, da me sokovnik čaka že drugi dan, tako, da vse pohvale spletni trgovini (zaenkrat sem z njimi zelo zadovoljen, pri vseh mojih nakupih nisem imel nikoli težav). Kljub vsemu prebranemu in napisanemu na spletu sem bil še vseeno malo skeptičen, kako bo sokovnik deloval, zato tudi nisem takoj šel v objavo tega zapisa. Vzel sem si 3 tedne časa, tako, da sem sprobal sočenje več vrst listnate zelenjave ter različnih vrst sadja. Pri vsem se je sokovnik Omega 8006 odlično izkazal.  Sokovnik ima enega polža, ki se počasi vrti, pri čemer zelenjavo ali sadje zmelje in nato iz nje izstisne sok. Ker se polž vrti počasi, se pri izstiskanju soka zadeva ne segreva in se s tem ne uničujejo hranilne in koristne snovi v soku (napram centrifugalni pa se vrtijo s takšno hitrostjo, da se pri tem tudi precej segrejejo in s tem segrevajo tudi izstisnjen sok). Čiščenje sokovnika je otročje lahko in res zelo enostavno, saj ti čiščenje ne vzame več kot 2 minuti. Tisti, ki si lahko privoščite ta sokovnik, ga zelo toplo priporočam, saj je naprava res vrhunska in je škoda denarja za cenejše sokovnike, ki imajo slab izkoristek sočenja, čiščenje le teh pa je dolgotrajno. Najbolj važno pa je, da je delovanje sokovnika Omega 8006 zelo tiho in ga lahko uporabljamo vsako jutro, ne da bi motili tiste, ki še spijo v stanovanju.

Moja nova igračka, ki je v vsakodnevni uporabi (vsako jutro si naredimo cca 6 dcl soka).

Za ponazoritev, kako dobro sokovnik deluje, pa en primer sočenja mlade špinače. Na tržnici sem kupil 1 kilogram mlade špinače, katero sem imel namen porabiti za vsakodnevno sočenje, vendar pa sem za primer koliko soka ta sokovnik iztisne iz te listnate zelenjave naredil tale preizkus. 

Mlado špinačo sem opral, odstranil  liste, ki niso bili več "uporabni", jo dobro osušil in začel s sočenjem.

Med sočenjem mlade špinače.

Na levi je posoda, kjer se zbira sok, na desni pa ostanek špinače.

Iz 1 kilograma mlade špinače je ostal tale majhen kupček.

Po sočenju 1 kilogarama mlade špinače je bila polna litrska steklenica, pa še malo je ostalo.

Liter ter še 1 deci in pol soka iz mlade špinače.

Vem, da je najboljši sveže izstinjen sok, vendar pa sem tole naredil kot preizkus, koliko soka se dobi iz 1 kilograma mlade špinače. Sok sem nato pospravil v hladilnik, saj v hladilniku zdrži okoli 3 dni.

Na koncu lahko še enkrat napišem, da je sokovnik Omega 8006 sedaj res preizkušena zadeva in vredna svojega denarja.