Aronija in sokovi

Se še spomnite ledenega časa Erik v vijolični embalaži, ki so ga polnile Ljubljanske mlekarne? Že takrat je bila aronija popularna, vendar pa je bilo v tistem ledenem čaju več sladkorja kot pa aronije. Zadnje čase pa skoraj na vsakem koraku prodajajo naravne sokove iz aronije, cena je takšna kot da bi prodajali zlato. 

Aronija ali Chokeberry je rastlina, ki obrodi skoraj črne plodove, katerim pripisujejo velike zdravilne učinke. Je še ena izmed mnogih, ki vsebuje cel kup vitaminov, mineralov in ostalih pomembnih bio aktivnih snovi. Zreli plodovi vsebujejo velike količine biofenolov, taninov, flavonoidov in antocianidov. Vseh zdravilnih učinkov je preveč, da bi našteval, zato si več o tem preberete na spletni strani Bodieko.si. 

Zaenkrat na žalost nimam možnosti, da bi sam vzgajal aronijo, sem pa odkril, da na Ljubljanski tržnici plodove aronije prodaja možakar iz kmetije Poček (na delu kjer so stojnice prodajalcev sadja, druga vrsta stojnic nasproti kontrolne tehnice). Mimoidoče sicer zelo zanima okus aronije, vendar pa ko jo poiskusijo se nihče ne odloči za nakup, saj imajo plodovi dokaj trpek okus. 

Sok jabolko pesa korenček

Že zelo dolgo nisem objavil kakšne kombinacije za naravni sok, zato je sedaj pravi čas za eno izmed največkrat pripravljenih sokov, ki jih pripravljam zjutraj. Moj sokovik Omega 8006 je še vedno vsak dan v pogonu, kar pomeni, da vsako jutro predno se moji dve zbudita, pripravim svež sadno zelenjavni sok. Ena izmed največkrat pripravljenih kombinacij v tem času je sok iz jabolk, rdeče pese z zelenjem in mladega korenčka. Kot sem že zadnjič omenil, je sedaj pravi čas za mlado peso, pri kateri je užitno tudi zelenje, kot tudi čas za mlad korenček. 

Sok pripravim tako, da v sokovniku Omega posočim 3-4 cela jabolka, polovico mlade rdeče pese skupaj zelenjem in šopek mladega korenčka. Ker gre za mlado rdečo peso, se še ne občuti tisti značilen okus po zemlji, zaradi česar nekateri pese ne marajo.

Največkrat v to kombinacijo dodam še polovico limete ali pa košček ingverja, ki soku doda še malo pikantnosti.

Lešnikova halva

Danes se pa selimo k najbolj znani indijski sladici in to je halva. Čeprav ne gre za najbolj zdravo sladico, sladic tako ali tako ne moremo šteti k zdravim stvarem, pa se vsake toliko časa lahko malo pregrešimo. Recept zanjo sem našel na blogu VEDSKA KUHARIJA, kjer si lahko ogledate tudi celoten postopek izdelave Lešnikove halve.

Lešnikova halva (za 4 porcije)

- 200 gramov lešnikov

- 0,5 litra mleka

- 120 gramov trsnega sladkorja

- pol žličke kardamoma

- 2 lovorova lista

- 100 gramov masla

- 120 gramov zdroba

Lešnike najprej popražimo v pečici na 180 stopinjah 10 do15 minut, nato pa jih olupimo, da se znebimo grenke lupine. Polovico jih zmeljemo na fino, polovico pa na grobo. Jaz to naredim kar v sokovniku Omega 8006 z nastavkom za mletje. 

V kozici zmešamo mleko, sladkor, kardamom, mlete lešnike in lovorjeva lista ter zavremo. Ko zavre, zmanjšamo temperaturo ter pustimo še cca 5 minut na rahlem ognju, da se počasi kuha.

V ponvi razpustimo maslo in dodamo zdrob. Med stalnim mešanjem zdrob popražimo, da se začne ločevati od masla in postane malo temnejše barve.

Zmanjšamo temperaturo ter med stalnim mešanjem k zdrobu vlivamo mleko z lešniki. Pri tem pazimo, da se ne opečemo, saj začne masa cvrčati in špricati naokoli.

Halvo kuhamo še nekaj minut na rahlem ognju toliko časa, da izhlapi vsa tekočina, masa pa postane rahlo lepljiva.

Še z vročo halvo napolnite posodice in jo po želji okrasite. Lahko jo pustite, da se popolnoma ohladi, lahko pa jo pojeste tudi mlačno.

10 dnevni post s sadno zelenjavnimi sokovi

Pred 10 leti sva z mojo v bistvu čez noč sklenila, da bi iz najinih jedilnikov črtala vse mesne izdelke razen rib in morskih sadežev. Že pred tem sva črtala vse ostalo meso in ostala samo na piščančjem in puranjem mesu. Čeprav sva se na začetku malo lovila, kaj kuhat in kaj pripravljat, nama je šlo s časom vse bolje in sedaj sploh nimava več želje po teh mesnih izdelkih. Ne premamijo me niti pripravljene jedi na piknikih. Večkrat se zgodi, da nam "mesojedci" na piknikih pojedo večino zelenjave in sira, kljub izobilju mesa. 

Za naslednji korak - post, se je misel v meni poigravala kar nekaj časa. Kot pa vse druge ideje, je tudi ta ideja morala dozoreti. Kljub temu, da sem človek, ki ima rad izzive, pa post nisem vzel kot izziv, ampak se je bilo tokrat treba malo bolj pripraviti in razščistiti nekatere pomembne stvari. Napačno je, da gredo nekateri v post samo zato, da bodo shujšali. Po vseh prebranih informacijah, sem se odločil, da naredim post v smislu samoočiščenja telesa tako fizičnega in psihičnega. Če pogledan nazaj bi moral to narediti že takrat, ko sem se odpovedal mesu, vendar pa bolje pozno kot pa nikoli. 

Kaj sploh je post? Post pomeni, da ne jemo trde hrane, katero mora telo prebaviti in se nalaga v prebavnih organih, ampak pijemo samo tekočino. Tu je mišljena voda, čaji, sadno zelenjavni sokovi oziroma kakšni drugi napitki. Odločil sem se za 10 dnevni post s sadno zelenjavnimi sokovi, kateri je najbolj varen in primeren za prvič, saj s sokovi telesa ne izstradamo. S sadno zelenjavnimi sokovi vnesemo v telo veliko koristinih in potrebnih snovi, z njimi pa v veliki meri  ne obremenujemo prebavil.

V neki vrsti je tole tudi reklama za sokovnik Omega 8006, za katerega lahko rečem, da je izvrstno opravil svoje delo.  V 10 dneh je bil 40 krat v uporabi, saj sem 4 krat na dan sočil sadje in zelenjavo. Sočil sem različne vrste sadja in zelenjave, po prvem dnevu pa sem izdelal 4 osnovne sokove, katerim sem dnevno dodajal različne še različne druge sestavine.

Dan sem začel zjutraj s sokom iz jabolk, pese, korenčka in limone.

Malica je bil sok iz pomaranč, banane in ananasa.

Kosilo je bil sok iz mlade špinače, špargljev, grozdja in mete.

Za večerjo pa sok iz kumare, hrušk, kivija, ohrovta in melise.

Poleg naštetih sestavin sem uporabljal še stebelno zeleno, pšenično travo, ingver, grenivke, česen, radič, rabarbaro in limete. Te sestavine so bile kot dodatki dodane k zgoraj omenjenim sokovom. Včasih sem naredil tudi čisto naključno mešanico samo zelenjavo, ki pa rajši ni za objavo, ker je bilo tak sok res težko spiti. Med sokovi sem pil filtrirano vodo in enkrat na dan čaj. Vse tekočine, ki sem jo spil na dan, je bilo 3 do 3,5 litra.

Po dnevih:

1. dan - je bilo brez posebnosti, samo čuden občutek, ker ni bilo treba kuhat

2. dan - zjutraj prvi glasovi kruljenja v želodcu, saj telo ni bilo navajeno, da spet ni zajtrka zjutraj

3. dan - pozabil na lakoto in začel normalno funkcionirati (isto omenjajo drugi v svojih zapisih)

4-8. dan -  telo se je že navadilo, da ni trde hrane, počutje je dobro, energije dosti, vsak dan na dolgem spehodu, vsak dan brez problema na veliko potrebo, vendar v manjši količini

9. dan - v glavi se pojavi misel, da bo jutri konec in v nos mi začenja zaznavati vonj pripravljenih jedih

10. dan - do popoldneva brez problema, za zadnji sok pa sem se moral precej potruditi, saj se mi niti ni dalo spet sočiti, ampak razčistim v glavi, da je treba še tole narediti in končam. 

Ker sem se tempiral na 10 dni posta, bi bilo brez močne volje zelo težko nadaljevati, če bi se odločil potegniti še kakšen dan.

Na koncu lahko zapišem, da je za mano še ena zaenkrat pozitivna izkušnja več, v kateri sem s pozitivnim pogledom na zadevo spoznal, da je potrebno telo vsake toliko časa očistiti in mu ponuditi možnost za samoozdravitve. Post je priporočeno izvajati dvakrat letno, najbolje spomladi in jeseni, tako da me jeseni čaka druga kura. Za informacijo lahko povem, da sem v 10 dneh izgubil 7 kilogramov, kot pa sem že omenil, post ni bil mišljen kot hujšanje.

Upam, da tega zapisa ne bo povzel kdo iz vlade in začel soliti pamet, da se plače lahko znižajo, saj se da preživeti tudi brez hrane. 

Še vedno pa imate možnost, da sodelujete v giveaway-u, ki poteče 17.5.2013 ob 23.59 uri na spodnjem linku.

http://easy-recepti.blogspot.com/2013/05/moj-prvi-giveaway-hedgie.html

Osvežilen sok

Kako sploh naj začnem tale zapis? 

Čeprav sem kar zimski človek, mi pa letošnja zima že malo preseda. Oba s psičko imava že dovolj snega in dežja. Več kot polovico zime sva bila na sprehodih premražena in skoraj v celoti premočena. No, ni  pa vse tako črno kot sem napisal. Po sprehodu sem vsaj  imel izgovor za stiskanje s svojima ljubicama. V bistvu pa komaj čakam, da se začne prava pomlad, kot so že vidni njeni začetki iz fotografij na blogu Čarovnije z male kmetije.

To, da vsako jutro pripravim zelenjavno sadni sok sem že večkrat napisal,  vendar pa se zadnje čase iskal pravo kombinacijo živil, za takšen osvežilen sok,  ki te pripravi, da pozabiš zimo in se pripraviš na  pomlad. 

Magične sestavine so:

- 5 večjih ohrovtovih listov

- 3 vejice peteršilja

- 3 kiviji

- 3 srednje veliki mladi korenčki

- 3 pomaranče

- 1 rdeča grenivka

Vse to sem posočil v sokovniku Omega 8006 in iz naštetih sestavin je nastalo malo več kot 7 dcl  zelo osvežilnega  soka. Ko sem sok  razdelil in počakal na prvi reakciji, sem vedel, da je sok bombastičen. Obe sta ga popili na "dušek" in  rekli, da je to eden izmed bolj osvežilnih sokov, kljub njegovi rjavkasto zeleni barvi. 

Melonin sirup

Danes pa ena predstavitev izdelka, kateri bo bolj muha enodnevnica. En dan je namreč zdržal tale sirup predno ga je skoraj zmanjkalo. Ker sem dobil eno melono vrste Galia, ki ni naša najbolj priljubljena, sem se spomnil soka iz melon, katerega sem večkrat kupil pred davnimi leti, sedaj pa ga ne vidim več na prodajnih policah. Vem, da je bil pakiran v tetrapaku po 1,5 litra, vendar se znamke oziroma izdelovalca tega soka ne spominjam. Sedaj že dolgo ne kupujemo sokov v trgovinah, tako, da niti nisem pozoren, če še obstaja melonin sok v tetrapaku.

Ker moji dve tokrat nista bili preveč zainteresirani, da bi melono pojedli, sem pa rekel, da bom probal spet nekaj novega. Nič lažjega kot melono spustiti čez sokovnik Omega 8006 in s tem pridobiti malo več kot 5 dcl čistega meloninega soka. No pa dajmo še zraven 250 gramov sladkorja in 4 dcl vode ter vse skupaj na štedilnik do vretja. Ko se je sirup malo ohladil, sem ga pretočil v steklenico in ga hotel pospraviti v temen hladen prostor. To mi ni uspelo, saj sem ga že čez dve uri že veselo točil v kozarce in mešal z vodo. Skoraj cel liter meloninega sirupa smo spili v enem dnevu.

Sveže izstisnjen sok iz melone vrste Galia.

Končni produkt in primerjalni vzorec ;)

Veliki trije

Da pa ne bo vse prelepo, pa lahko po pravici povem, da takšen sirup iz melon drugi dan ni več primeren za kakšne obiske. Vsi vemo, da melone nekaterim ljudem ne dišijo in imajo podoben vonj kot gnila jajca. Tudi v mojem primeru je sirup drugi dan dobil močan vonj, čeprav je bil po okusu še primeren za pitje. Ker pa je človeški um naravnan tako, da povezuje vonj z okusom, kar pomeni, da če nam nekaj ne diši, nam tudi ne bo dobro, pa je potrebno takšen sirup porabiti v enem dnevu.

Bil pa je dober poskus, kateri me je za en dan vrnil v tista leta, ko sem še kupoval pripravljene sokove.

Melisin sirup

Na začetku ena velika pohvala sodelavki od moje, katera mi je prinesla celo Mercatorjevo vrečo melise. Takšne stvari me vedno razveselijo, saj spet lahko naredim nekaj novega. Tokrat sem se odločil, da za spremembo naredim sirup iz melise, da ne bom vedno delal samo iz poprove mete. Izdelave sem se lotil na drugačen način oziroma preizkušal sem, če se bo nov način obnesel. Za začetek sem porabil skoraj dve uri, da sem iz cele vreče stebel melise potrgal liste, katerih se je nabralo za cel večji odcejevalnik.

Pri tej izdelavi sirupa sem uporabil
- precej listov melise (na žalost res nimam pojma koliko jih je bilo- v bistvu poln odcejevalnik)
- 1 kg rjavega sladkorja
- sok izstisnjen iz 6 limon
- 4 litre vode

Sprememba v izdelavi tega sirupa je bila v tem, da sem se odločil, da ne bom namakal listov v vodi ampak bom liste melise sočil s sokovnikov Omega 8006. Pri sočenju sem iz polnega odcejevalnika listov melise, pridelal 6 dcl čistega soka melise. V večjem loncu sem zavrel 4 litre vode, dodal sladkor, da se je stopil, nato pa v vrelo vodo zlil sok melise in sok limon. Pustil, da je vrelo 5 minut, odstavil iz štedilnika in počal, da se je sirup malo ohladil, nato pa z njim napolnil  segrete steklenice. Malo sirupa, ki je ostal, sem takoj probal in ugotovil, da je tudi ta sirup zelo osvežilen, ravno pravšnji za poletne dni. 

Sočenje melisinih listov.

5 litrov melisinega sirupa.

Čeprav v tem sirupu ni veliko sladkorja, se kot vsi ostali sirupi, tudi ta melisin sirup redči z vodo.

Hokaido pirini rezanci ter pesto iz vijolične in zelene bazilike

Danes pa zadnji del Hokaido triologije. Kot vidim na ostalih blogih, katere spremljam, zadnje čase vsi probavamo oziroma izumljamo neke nove jedi oziroma kombiniramo različne sestavine. Preden sem se odločil, da naredim domače Hokaido pirine rezance, sem kar dosti preverjal strica Googla, če je kdo že naredil kaj podobnega. Zadetkov, da bi kdo delal rezance iz Hokaido buč na slovenskih straneh nisem našel, na tujih pa so uporabljali bučke, ampak ne Hokaido buč. Lahko bi  se reklo, da sem spet naredil nekaj novega. Če pa se motim, pa naj mi bo oproščeno. 

Rezanci so bili ustvarjeni iz:

- 250 gramov Hokaido buče

- 400 gramov polnozrnate pirine moke

- žlica olivnega olja

- 1 dcl vode

Hokaido bučo sem narezal na rezine in jih popekel v pečici cca 10 minut. Nato sem jih narezal na koščke in jih z vilico pretlačil. V manjši skledici sem jim nato dodal 1 dcl vode in z paličnim mešalnikom zmiksal, da je nastal neke vrste bučni pire. 

Tokrat pa je težaško delo opravil multipraktik (priznam, da se mi ni dalo na roke zamesti testa) v katerega sem nasul 400 gramo polnozrnate pirine moke, dodal žlico olivnega olja in dolil bučkin pire. Multipraktik je zamesil testo, katerega sem na koncu še sam malo zmesil, nato pa ga zavil v folijo in ga dal na hlajenje v hladilnik. 

Na vrsto je prišla izdelava pesta. Odločil sem se, da naredim mešani pesto iz zelene in vijolične bazilike. Na žalost v soboto ni bilo mamce na tržnici, da bil dobil svežo vijolično baziliko, tako, da sem uporabiti vijolično baziliko, ki jo imam shranjeno v steklenem glažu v zmrzovalniku (tista za hude čase).

Sestavince za pesto:
- 3 žlice vijolične bazilike - na žalost zmrznjene (čeprav tako shranjena v zmrzovalniku obdrži okus)
- 10 večjih listov zelene bazilke
- 5 strokov česna
- 3 žlice pinjol
- sol, poper in cca 1 dcl domačega oljčnega olja

Res bo že čas, da si nabavim večji terilnik (možnar), ker je bilo sestavin preveč za enkratno obdelavo, sem moral delati pol-pol. Dober izgovor za krepitev mišic. Na koncu sem vse skupaj zmešal v skledici in pustil, da se okusi premešajo med seboj.

Pesto iz vijolične in zelene bazilike.

Na vrsti je bil zopet sokovnik Omega 8006, na katerega sem nastavil nastavek za široke rezance in začel z izdelavo domačih Hokaido pirinih rezancev. Tokrat izdelave nisem fotografiral, je pa identična kot v tej objavi. Ko so bili izdelani vsi rezanci, sem jih še sveže vrgel v lonec in skuhal v rahlo osoljeni vodi 4 minute.

Rezance sem odcedil, v loncu segrel pesto in rezance dodal nazaj v lonec in vse skupaj dobro premešal. 

Serviral v velike krožnike za testenine, ter čez testenine naribal trdi ovčji sir.

Če bi jed ocenjeval, bi povedal, da je bila jed kot celota zelo okusna, manjkala pa je oranžna barva Hokaido buče v rezancih, saj je rjava barva polnozrnate pirine moke prevladala.  Kljub vsemu, pa sem zadovoljen, saj je nastala nova zelo zdrava jed, katero smo vsi trije z veseljem pojedli.

Izvleček iz poprove mete

Spet je prišla sobota in spet je bil čas, da se poigram z poprovo meto. Mamca na tržnici mi že od daleč maha, ko me vidi, da grem proti njenemu štantu, moja pa mi doma pravi, da sem že obseden z poprovo meto. Zgleda, da je v tem kar precej resnice. 

Ker sem v prejšnjih dveh sobotah naredil dovolj sirupa iz poprove mete, mi ga tokrat ni bilo potrebno delati. Tokrat pa sem se odločil, da s sokovnikom zmeljem liste poprove mete in nekaj naredim s sokom, ki bo pri tem nastal.  

Kup poprove mete, čaka na sočenje (nekaj pa sem jo prihranil za vsakodnevno uporabo)

Najprej sem celo vrečko poprove mete "prebral", prihranil nekaj daljših stebel z listi za vsakodnevno uporabo v napitkih, iz ostalih stebel pa sem potrgal vse liste in jih opral. Listov je bil za celo posodo Blenda fi 28 iz Ikea-je, katero sem že omenil pri peki torte Košarkaška žoga. Ko sem odcedil liste in jih osušil, kolikokor se je dalo, sem jih začel v sokovniku Omega 8006 sočiti. 

Po končanem sočenju je bilo v zbirni skodelici malo več kot 1 dcl 100 % čistega soka iz poprove mete. Temu bi se lahko nekako reklo izvleček iz poprove mete z veliko vsebnostjo mentola. Pri tem sočenju pa je bilo razvidno, zakaj tej vrsti mete pravijo poprova meta. Kot je na sliki spodaj razvidno, je videti, kot da bil nekdo močno popopral nastalo tekočino. 

Tale rjavkasto siva barva je res izgledala, kot, da bi bil sok posut s poprom.

Odločil sem se, da iz nastalega soka naredim močan sirup, katerega bom uporabljal pri peki ali pa drugih sladicah. Sok poprove mete sem zlil v manjšo kozico in mu dodal 250 gramov sladkorja ter ga segrel do vrelišča. Med stalnim mešanjem je nastal zelo gost zelen sirup, kateri je dišal nenormalno. Vonj po mentolu je ostal še do danes v kuhinji. Ko je zadeva vrela 5 minut sem jo odstavil iz štedilnika, počakal, da se malo ohladi in jo nato natočil v ogret kozarec. 

Kozarec hranim v hladilniku, saj ne vem koliko dolgo bo ta "izvleček" poprove mete zdržal, ne da bi se pokvaril.  Ampak glede na to, da sem jo v dveh dneh že dvakrat uporabil, verjamem, da ga bo prej zmanjkalo, kot pa bi se pokvaril. 

Prvi preizkus je bil takoj naslednji dan, ko sem delal čokoladni preliv za vanilijev sladoled. V čokoladni preliv sem dodal žličko tega sirupa, dobro premešal in prelil po sladoledu. Okus je bil, kot, da bi jedel čokoladice After eight. Noro dobro, pa čeprav  tistih čokoladic takrat nisem maral. V naslednji objavi bo zagotovo predstavljena tale moja pogrutavščina.  

Omega 8006 in mletje pšenice

Sokovnik Omega 8006 čaka na svoj najzahtevnejši preizkus.

Kot sem obljubil blogerki with passion by kras, sem naredil preizkus, če je možno s sokovnikom Omega 8006 zmleti žita v moko. Kljub vsemu, da je tale moj strojček zmožen veliko opravil, pa je mletje žit v moko prezahtevno oziroma nemogoče. Preizkus je potekal tako, da sem vzel približno pol kilograma bio pšenice, katero uporabljam pri gojenju pšenične trave in jo poskušal zmleti. Vključil sem mašino in vanjo po žličkah trosil pšenična zrna. Že zvoki, ki so prihajali iz polža in nastavka za mletje, niso bili prijetni in so zveneli kot neuspeh. V zbiralno posodo so začela padati prva zdrobljena žita, vendar pa so bila samo na grobo zdrobljena in jih ne bi bilo mogoče uporabiti kot moko. Ko sem videl, da to ne bo šlo, sem ta zdrobljena zrna še enkrat spustil čez strojček, vendar pa se niso nič bolj zmlela kot prvič. 

Kot v stilu Mythbusters, je tale mit ovržen: Omega 8006 ne more zmleti žit v moko!!!. 

Zdrobljena zrna pšenice po drugem "mletju".

Pesto iz vijolične bazilike z domačimi pirinimi rezanci

Pesto iz vijolične bazilike z domačimi pirinimi rezanci.

Vijolična bazilika ni tako razširjena in znana kot zelena, katero skoraj vsi poznajo. Na srečo sem na glavni tržnici v Ljubljani našel mamco, katera me zalaga z najrazličnejšimi zelišči in dišavnicami. Ker sem bil tudi to soboto zelo zgoden, mi je uspelo poleg celega kupa poprove mete dobiti še šopek vijolične bazilike. Kaj pa naj bi drugega naredil iz nje, kot pesto za testenine. Prav tako pa bom tokrat predstavil še izdelavo domačih pirinih širokih rezancev s pomočjo sokovnika Omega 8006.

Začel sem z izdelavo pirinega testa za testenine. Testo sem delal brez jajc, tako, da sem uporabil 500 gramov pirine moke, 2 žlici domačega oljčnega olja in 1,5 dcl vode. S pomočjo teh sestavin sem krepil mišice in zgnetel  lepo kepo pirinega testa, katerega sem zavil v folijo in dal za pol ure v hladilnik. 

Testo iz pirine moke, vode in oljčnega olja.

Med časom, ko se je testo hladilo, sem se lotil izdelave pesta. Tudi tukaj sem krepil krepil mišice ter ugotovil, da si moram nabaviti večji terilnik (možnar). Pesto je bil izdelan iz:

- šopek listov vijolične bazilike (listov je bilo okoli 20 do 25)
- 30 gramov pinjol
- 5 strokov česna (za nekatere bo tole verjetno preveč)
- nariban trdi kozji sir
- groba sol
- oljčno olje

Del sestavin in premajhen terilnik ;)

Listi vijolične bazilike.

Po nekaj minutah je nastal pesto, ki pa ni bil več vijoličen, saj so listi v terilniku med trenjem in stiskanjem spremenili barvo v črno-rjavo.

Pesto iz vijolične bazilike, pinjol, česna, kozjega sira, grobe soli  in oljčnega olja.

Prišel je čas, da  sokovnik Omega 8006 pokaže, da ni samo sokovnik, ampak prava mašina za izdelavo testenin. Med nastavki, ki so zraven sokovnika, sem izbral nastavek za široke rezance. Testo sem vzel iz hladilnika, ga ročno zvaljal v krajše svaljke in začel z izdelavo testenin.  Iz naslednjih nekaj slik bo v grobem razvidno, kako nastajajo pirini rezanci. 

Pripravljen teren za testenine (papir za peko, da se ne primejo na površino).

Ko je zmanjkalo testa in je bil papir poln testenin, sem v loncu zavrel vodo, jo rahlo solil in "frišne" pirine rezance kuhal 4 minute. Testenine sem odcedil, splahnil z mrzlo vodo in jih serviral na krožnik z pestom iz vijolične bazilike, čez pa naribal še malo trdega kozjega sira. 

Porcije so bile spet obilne, ampak kot je pri nas v navadi, ni nič ostalo, saj smo zmazali prav vse.

Ste že kdaj poskušali izdelati domače testenine?

Sadni sok - mango in pomaranče

Tale kombinacija je pa prava bomba. Sladek in zelo osvežilen sok, da si na koncu želiš ožeti še kozarec, da bi iztisnil še kakšno kapljico tega soka. Od kar nas Hofer tako lepo zalaga z eksotičnim sadjem, je potrebno biti vedno pozoren, da nam ne uide kakšna  akcija eksotičnih sadežev. Mango po kosu za 0,69 EUR, je še sprejemljiva cena, da si jih lahko privoščim večjo količino, kateri se potem doma še nekaj dni mladijo.  Da se v Hoferju res dobi okusen in zrel mango, je v svojem blogu že omenjala Gourmet forever, katera je objavila kar nekaj receptov z uporabo manga.    

Današnji sok je nastal iz enega zrelega in olupljenega manga ter 3 večjih sočnih pomaranč. 

Sočenje olupljenega in narezanega manga.

Sveže pripravljen sok iz manga in pomaranč.

Sok poln zdravja

Ste že videli, kako izgleda sok v katerem je polno klorofila, amino kislin, vitaminov in mineralov? Verjetno niste, ker to niso tisti sokovi, katere se da kupiti v trgovinah na prodajnih policah. Zato bom v naslednjih objavah objavil nekaj sokov, katere doma večkrat pripravim, drugače pa eksperimentiram s sestavinami in v sokovnik pade kar imamo doma.

Glede na to, da že dolgo nisem ničesar objavil v zvezi sokovnika Omega 8006, ne misliti, da je bil sokovnik kupljen samo kot začasna igrača. Omega 8006 vsak dan oddela svoje delo vsaj enkrat, običajno pa dvakrat na dan. Zjutraj preden greva v službo sočiva in pijeva sadne sokove, popoldan pa pride na vrsto sočenje zelenjave.  Verjetno bi bilo bolje obratno, vendar pa sočenje zelenjave vzame več priprave in zato posledično več časa kot pa sočenje sadja, sploh pa, ker delava velike količine soka. Pri vsakem našem sočenju sokovnik izpljune cca 7 dcl soka, tako, da si ga midva razdeliva vsak 3 dcl, 1 dcl pa popije naša Winx-ica (to je zdaj njena najbolj priljubljena risanka). 

Sok, ki ga predstavljam danes je bil izdelan tako, da je bila sočena pšenična trava (3 rezi s škarjami oziroma 3 šopi po domače), špinača (cca 150 gramov), večja stebla peteršilja (katera ostanejo po uporabi listov peteršilja v jedeh), steblo rabarbare (to je bilo bolj naključno, ker je ostalo v hladilniku in ga je bilo treba porabiti) ter 4 jabolk.  Iz teh sestavin je tokrat nastalo 6 dcl zelene tekočine, za katero bi se reklo, da je  sok poln zdravja.

Sestavine in naša Omega mašinca.

Samo zdravje s smetanco na vrhu.

Na okus zelenjavnih sokov se je potrebno malo navaditi, vendar pa če vanj dodamo še kakšno sadje (v tem primeru jabolka), sok postane zelo piten.