Domač humus / Homemade hummus

Ker sem že na začetku mojega bloganja določil domeno blogu easy recepti, ostajam pri objavljanju in pripravi enostavnih receptov. Tudi današnji recept je eden takšnih, največ časa pa vseeno vzame namakanje čičerike. Po tem, ko sem postal nov lastnik odličnega blenderja Blendtec, ki se sedaj vsak dan veselo vrti in blenda vse, kar mu vržem v vrč, je čas, da vam predstavim tudi kakšno jed, ki se jo da pripraviti v takšnem blenderju. Tokrat je na vrsti enostavna priprava domačega humusa.

Humus je namaz, ki izvira iz Bljižnega vzhoda, glavna sestavina namaza pa je čičerika. Čičeriko štejemo med stročnice iz družine metuljnic in je ena izmed najstarejših stročnic. Plodovi čičerike so bogati z beljakovinami, železom, folno kislino, fosforjem in so skoraj brez maščob. Pri pripravi se čičerika največkrat uporablja kuhana, lahko pa jo tudi spečete ali pa zmeljete v moko.

Čičerika je uporabna tudi surova oziroma namočena vsaj 12 ur v topli vodi, kar pomeni, da jo lahko uporabimo pri pripravi presnih jedi. Tudi za ta moj humus bi lahko rekel, da gre za presni humus, saj čičerike pred pripravo humusa nisem skuhal ampak samo namočil v vodi.

Focaccia s česnom in rožmarinom

Pa ne že spet focaccia! Ja že spet vas bombandiram s tem kruhkom, ki se pri nas doma peče vsako nedeljo zjutraj. Sedaj še samo čakam, da mi začnejo sosedi vsako nedeljo zjutraj trkat na vrata ;)

Po objavah o Focaccia z olivami in rožmarinom in Focaccia s sušenimi paradižniki in baziliko, je tokrat na vrsti Focaccia s česnom in rožmarinom.

Poleg tega, da so nam takšne ajdove focaccie vsem zelo všeč, so še zelo fotogenične in neke vrste nedeljski ritual, ko po jutranji peki, vklopiš fotoaparat in pred zajtrkom opraviš en "fotošuting".  

Tudi tokrat se osnovni del recepta ne bo razlikoval, spremenila pa sta se dodatka, ki poskrbita za okus in vonj tega kruhka. Tokrat sta na ajdovo-pirinem testu pristala česen in rožmarin. Včasih nisem maral česna niti na solatah, sedaj pa je to ena sestavine, ki ne sme nikoli manjkati. V soboto zjutraj sem namreč na tržnici dobil prelepo spleteno kito domačega česna, ki skrbi za to, da so naše jedi bolj aromatične. Tisti, ki ne marate česna, vam lahko takšna česnova kita služi za okras ali pa otrokom razložite, da to mora biti v hiši, da odganja vampirje. 

Torta Android / Android cake

V zadnjem času so pri pametnih telefonih v prevladi ljubitelji zelenih robotkov ali pa odgriznjenih jabolk. Ostali uporabniki kakšnih drugih telefonov z drugimi sistemi so v manjšini, saj Googlov Android in Applov IOS zares prevladujeta v svetu telefonije. 

Tudi med sodelavci v naši službi sta dva deljena tabora. Eni smo naklonjeni zelenim robotkom in uporabljamo telefone z Android sistemom, drugi  pa nebi nikoli zavrgli odgriznjenega jabolka in za njih je Apple svetinja. 

Tokrat pa je na vrsto prišel sodelavec, ki je verjetno eden večjih zagovornikov Androida. Poleg tega se je njegovo dekle spomnilo, da bi bilo fino, da ga presenetimo s torto v zvezi Androida, zato  je bila prava priložnost, da ga presenetim s torto v obliki glave zelenega robotka. Poleg tega pa je še velik ljubitelj čilija, zato je moral robotek dobiti v roko še enega izmed močnejših čilijev in sicer Naga morich, ki naj bi imel cca. 1.000.000 scovilov po scovilijevi lestvici.

Pikantne testenine

Danes pa spet nekaj za ljubitelje pikantne hrane, ampak v blažji varianti, da si jo lahko pripravite tudi tisti, ki niste preveliki ljubitelji čilijev. Sezona čilija je na vrhuncu, čeprav jim letos ni bilo najbolj naklonjeno. Ves ta dež in premalo sonca bodo verjetno posledica  manj pekočih čilijev, saj je pri čiliju tako kot pri grozdju veliko odvistno od vremena. Čili namreč potrebuje veliko sonca in toplote, ki je pa letos ni bilo. Tudi moj čili vrste chocolate habanero, ki je letos zelo poln, je imel do sedaj šele nekaj zrelih plodov, ki so čokoladne barve, ostali pa so še vedno zeleni in čakajo na sonce.

Za tiste, ki niste ljubitelji pikantne hrane je verjetno pravi čas, da se to spremeni, saj strokovnjaki pravijo, da ima čili toliko zdravilnih učinkov, da bi ga morali uživati vsi (razen tistih, ki imajo kakšno rano na želodcu ali pa kakšne druge zdravstvene težave, kjer čili ni priporočljiv).  Nekaj glavnih razlogov tiči v tem, da je čili dober proti migrenam, glavobolu, zavira rak prostate, znižuje visok krvni pristisk, blaži vnetja, ščiti srce, pomaga pri hujšanju, v njemu je tudi velika zaloga vitamina C, prav tako pa vam pogreje celo telo. 

Verjetno ste tisti, ki spremljate Jamie Oliverja opazili, da  v več kot polovici svojih receptih sigurno uporabi čili (poleg koriandra).

Eden izmed dobrih načinov za uvajanje čilija v prehrano so ravno čiliji vrste Jalapeno. Ta vrsta spada med bolj blažje variante, saj je z 2500 do 8000 scovillov na Scovillovi lestvici zelo nizko, nekako začetna ostrina za ljubitelje čilija. Kot sem že v objavi Jalapeno tapas pisal, je možno večji del pekočine odvzeti s tem, da čilijem odstranimo semena in belo membrano, saj se v njih skriva največ delež kapsaicina, ki poskrbi da telo zazna pekoč občutek.

Sveže Jalapeno čilije lahko sedaj dobite ob sobotah na Ljubljanski tržnici pri mojem večkrat omenjenem znancu Gospodar sonca, kmetija Žiber, ki se nahaja nasproti Vodnikovega spomenika. Letos je prvič probal z vzgojo čilija, saj sem mu na začetku spomladi prinesel več različnih semen, tako da lahko pri njemu dobite tudi močnejše vrste, kot so Chocolate habanero (med 300.000 in 420.000 scovilov), Habanero Red Red Savina (okoli 580,000 scovilov) in Naga Morich (okoli 1.000.000 scovilov). Ti zadnji so res za tiste, ki so navajeni pekoče hrane, saj jih ne moremo primerjamo s Tabascom, ki ima do 5.000 scovilov.

Večerna Ljubljana iz rečnega korita

Danes pa ne bo hrane in receptov, ampak nekaj fotografij oziroma foto utrinkov mesta, ki sem jih uspel narediti med vožnjo z ladjico po Ljubljanici.

Kljub temu, da živim v Ljubljani že kar nekaj let, si nikoli nisem vzel časa, da bi si ogledal Ljubljano iz drugačne perspektive in to iz rečnega korita. Letos pa sem mojima pupama obljubil, da jih za konec počitnic peljem na izlet z ladjico po Ljubljanici, saj je tudi njiju zanimalo, kako je to, če se vrneš v tiste čase, ko je velik del prometa potekal po Ljubljanici. Še bolje pa je bilo to, da je vožnja Ljubljanske večernice potekala  v večernem času, saj takrat Ljubljanico obdajo lučke na vseh mostovih in nabrežjih. 

Fotografije niso ravno najboljše, saj je težko fotografirat iz premikajoče in malo gibajoče se ladjice, vendar pa je med njimi kar nekaj takšnih, katere pa vseeno lahko pokažem. 

Pogled iz smeri Livade na Ljubljansko Špico.

Urejeno nabrežje Trnovskega pristana.