Hladna testeninska solata

Noro, kako hitro se obrnejo letni časi. Zdi se mi, da smo komaj prišli iz letnega dopusta, pa smo že v hladnih zimskih dneh in nizkih temperaturah. Jedi in recepti, ki jih zadnje čase predstavljam na blogu, bi bolj sodile v vroče poletne dni, vendar pa ni nič narobe, če jih pripravimo tudi sedaj. Res pa je, da so nekatere sestavine takrat veliko boljše oziroma okusnejše, saj je takrat njhova sezona. Tudi današnjo jed lahko pripravimo kot samostojno glavno jed, vendar pa jo največkrat pripravljam za malico v službi.   Hladna testeninska solata paše v vsakem letnem času.

Kot sem že v prešnji objavi pri hladni kvinojini solati pisal, največkrat pripravljam malico za službo kar doma. Noben problem mi ni, da si zvečer vzamem nekaj miut za pripravo jedi, ki jo lahko drug dan nesem s seboj v službo in jo pojem za malico. Tisti časi, ko so se za malico jedli sendviči, rogljički, krofi, bureki, pizze, itd, so že zdavnaj mimo. Res pa je, da moraš biti takšen človek, da ti ni težko zvečer pripravljati jedi za drugi dan. Ljudje smo postali zadnje čase veliko bolj "komot" in je lažje iti v kakšno gostilno ali hitro restavracijo na malico, pa čeprav vemo, da si doma lahko pripravimo veliko boljše jedi, pa pri tem še malce privarčujemo.  

Špinačna lazanja z lososom

Mercator nam je v tokratnem #KuhaM izzivu zadal zares pravi izziv. Pripraviti velikonočno kosilo prvakov, kar je mišljeno za naše smučarske skakalce, tako da bo tradicionalno in zdravo, res ni mačji kašelj. Pripraviti kosilo iz tradicionalnih velikonočnih sestavin, katerih pri nas doma ne uporabljamo oziroma ne pripravljamo več, je kar precej težko, zato sem se namesto na "tradicionalno" raje osredotočil na bolj "zdravo" jed in tako je nastala špinačna lazanja z lososom. 

Prehrana vrhunskega športnika je sestavljena iz ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in vitaminov. Oglikovi hidrati z nizkim glikemičnim indeksom poskrbijo, da telo oskbujejo z energijo, beljakovine so pomembne za rast mišic, maščobe so še en vir energije in na koncu še vitamini, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Pravilnega razmerja med temi sestavinimi ni mogoče točno določiti, saj ga je treba prilagoditi za posameznika (telesna konstrukcija, metabolizem, katera vrsta športa, itd). Športniki v sklopu svoje prehrane zelo velikokrat uživajo testeninske jedi, zato sem se odločil, da za naše skakalce pripravim špinačno lazanjo z lososom. 

Če špinačno lazanjo z lososom seciramo na posamezne sestavine, ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom predstavljajo polnozrnate testenine za lazanjo, beljakovine in zdrave maščobe (omega 3) so v lososu, vitamini in predvsem železo pa v mladi špinači. 

Pikantne testenine

Danes pa spet nekaj za ljubitelje pikantne hrane, ampak v blažji varianti, da si jo lahko pripravite tudi tisti, ki niste preveliki ljubitelji čilijev. Sezona čilija je na vrhuncu, čeprav jim letos ni bilo najbolj naklonjeno. Ves ta dež in premalo sonca bodo verjetno posledica  manj pekočih čilijev, saj je pri čiliju tako kot pri grozdju veliko odvistno od vremena. Čili namreč potrebuje veliko sonca in toplote, ki je pa letos ni bilo. Tudi moj čili vrste chocolate habanero, ki je letos zelo poln, je imel do sedaj šele nekaj zrelih plodov, ki so čokoladne barve, ostali pa so še vedno zeleni in čakajo na sonce.

Za tiste, ki niste ljubitelji pikantne hrane je verjetno pravi čas, da se to spremeni, saj strokovnjaki pravijo, da ima čili toliko zdravilnih učinkov, da bi ga morali uživati vsi (razen tistih, ki imajo kakšno rano na želodcu ali pa kakšne druge zdravstvene težave, kjer čili ni priporočljiv).  Nekaj glavnih razlogov tiči v tem, da je čili dober proti migrenam, glavobolu, zavira rak prostate, znižuje visok krvni pristisk, blaži vnetja, ščiti srce, pomaga pri hujšanju, v njemu je tudi velika zaloga vitamina C, prav tako pa vam pogreje celo telo. 

Verjetno ste tisti, ki spremljate Jamie Oliverja opazili, da  v več kot polovici svojih receptih sigurno uporabi čili (poleg koriandra).

Eden izmed dobrih načinov za uvajanje čilija v prehrano so ravno čiliji vrste Jalapeno. Ta vrsta spada med bolj blažje variante, saj je z 2500 do 8000 scovillov na Scovillovi lestvici zelo nizko, nekako začetna ostrina za ljubitelje čilija. Kot sem že v objavi Jalapeno tapas pisal, je možno večji del pekočine odvzeti s tem, da čilijem odstranimo semena in belo membrano, saj se v njih skriva največ delež kapsaicina, ki poskrbi da telo zazna pekoč občutek.

Sveže Jalapeno čilije lahko sedaj dobite ob sobotah na Ljubljanski tržnici pri mojem večkrat omenjenem znancu Gospodar sonca, kmetija Žiber, ki se nahaja nasproti Vodnikovega spomenika. Letos je prvič probal z vzgojo čilija, saj sem mu na začetku spomladi prinesel več različnih semen, tako da lahko pri njemu dobite tudi močnejše vrste, kot so Chocolate habanero (med 300.000 in 420.000 scovilov), Habanero Red Red Savina (okoli 580,000 scovilov) in Naga Morich (okoli 1.000.000 scovilov). Ti zadnji so res za tiste, ki so navajeni pekoče hrane, saj jih ne moremo primerjamo s Tabascom, ki ima do 5.000 scovilov.

Testenine s tartufi

Črni dragulj

Uspelo se mi je "dokopati" do skrivnostnega gomolja, ki se skriva pod zemljo. Se sprašujete kakšen gomolj pa spet danes omenjam? Tokrat predstavljam enega izmed bolj nenavadnih gomoljev, ki ni velikokrat na naših mizah in to je črni tartuf. 

Sezona črnega tartufa se je začela maja in bo traja predvidoma do novembra. Največja najdišča črnega tartufa se nahajajo v Istri pri naših južnih sosedih. Ravno v tem času se lahko v Istri na veliko razvajate z jedmi pripravljenimi s tartufi, kot je razvidno tudi iz Anine objave  o obisku ene izmed gostilnic v Istri. Kje so že tisti časi, ko smo hodili v gostilno Korte, kjer sem prvič jedel  testenine s tartufi?

Če pa vam uspe, da dobite svež črni tartuf, pa si lahko doma sami pripravite odlične testenine s tartufi.

Moj 52 gramski primerek, direktno iz zemlje. Tu se vidi, da je rjave brave, če ga očistiš z malce vode, pa postane črne barve.

Domače ajdove testenine s črnim tartufom

- ajdove testenine po mojem receptu (lahko pa uporabite navadne Tagliatelle rezance)

- 50 gramov masla

- svež črni tartuf  (30-40 gramov)

- sol

Pred pripravo je potrebno tartuf očistiti, to pomeni, da ga s krtačko (lahko tudi z nerabljeno zobno ščetko) dobro skrtačimo, da ga očistimo zemlje. Pri tem lahko uporabimo tudi malo vode in šele takrat postane tartuf res črne barve. Z ostrim nožkom lahko zunanji trdi sloj tudi olupimo, saj le ta malo greni. 

Testenine skuhamo al-dente, odcedimo in prihranimo pol lončka vode, v kateri so se kuhale testenine. 

V večji ponvi na srednji temperaturi stopimo maslo in nanj naribamo dve tretjini tartufa, da se nariban tartuf malo pogreje. Nato v ponev stresemo testenine, solimo in vse skupaj dobro premešamo. Če se nam testenine zdijo presuhe, jim dodamo malo tekočine, ki smo jo prihranili od kuhanja.

Ko testenine postrežemo na krožnik, vsak krožnik okrasimo z nekaj rezinicami na zelo tanko narezanega tartufa. Tanke rezinice najlažje dobimo tako  da tartuf nastrgamo z lupilcem za sadje in zelenjavo.

Domače ajdove testenine in trnič

 

Kar nekaj časa je že minilo, ko je bil uradno predstavljen velikoplaninski trdi sir Trnič. Po izzivu, ki sem ga sprejel za 28 dnevno dieto 2 gasilske brigade (v originalu The engine 2 diet), kjer med ostalim tudi ni  laktoze, sem se že zelo veselil uporabe trniča, ki sem ga prejel ob uradni predstavitvi. Predstavitev sira trnič sem opisal v objavi Trnič na vsako mizo, uradna stran pa se nahaja tukaj - Okusi Kamnika. 

Sedaj pa k izdelavi domačih ajdovih testenin. Izdelava domačih testenin ni problem, sploh če jih delate iz navedne moke, kjer je prisoten gluten. Okvirni recept kjer ne morete zgrešiti je, da na 100 gramov moke dodamo eno jajce. 

Problem pa se pojavi, ko hočemo narediti testenine iz brezglutenske moke, kot je naprimer ajdova moka, ki ne vsebuje glutena. Ajdove testenine, ki jih lahko kupimo v trgovinah so skoraj vedno narejene še z dodatkom navadne moke (da je dodan gluten, ki poveže moki), ker so testenine iz samo ajdove moke krhke in se lomijo. Če pa kljub vsemu želite izdelati domače in to 100 % ajdove testenine pa lahko uporabite naslednji recept. 

100% ajdove testenine:

- 250 gramov ajdove moke

- 100-125 ml vrele vode (odvistno od vrste ajdove moke)

- tapiokina moka za pomoč pri valjanju 

Pri izdelavi domačih ajdovih testenin je treba delati vse hitro, saj se testo iz ajdove moke hitro izsuši in se zato tudi testenine lomijo. Pametno je, da si vse pripravite že vnaprej, kar pomeni, da vodo, kjer se bodo testenine kuhale med izdelavo testenin že zavrete.  

V posodo presejemo ajdovo moko. V manjši kozici zavremo vodo in z njo zalijemo moko ter jo z leseno žlico vmešamo.  Z leseno žlico mešamo, da se voda in moka sprimeta, nastanejo drobtine, nato pa na hitro zamesimo testo. 

Za lažje valjanje uporabljam tapiokino moko, saj nima okusa, prav tako pa naj bi bila brez glutena. Sama tapioka ne vsebuje glutena, proizvajalci pa včasih goljufajo in zraven vmešajo tudi navadno moko, tako da tistim, ki imaste caliakijo svetujem previdnost oziroma uporabo druge moke. 

Ajdovo testo na tapiokin moki razvaljamo, ga še malo pomokamo, nato pa kar z nožem razrežemo na trakove. Takoj, ko so trakovi narezani, se še niso izsušili, zato jih takoj zmečemo v vrelo vodo, kjer se kuhajo 2-3 minute. 

Tokrat sem testenine odcedil in še vroče zmešal z pestom iz špargljevih vršičkov, ki je bil objavljen na blogu. In spet se lahko ugriznem v jezik, ker sem že zadnjič pisal, da letos ne bom objavil več receptov s šparglji.

Čez testenine pa sem naribal malo odličnega velikoplaninskega sira trnič. 

Čeprav gre za tri močne okuse : ajda, šparglji in trnič, pa menim, da so se vsi trije lepo povezali. Trnič je celotno zadevo postavil samo še na višjo raven, saj ima zelo specifičen okus in ne gre za navaden sir, kot je parmezan. 

p.s  Ja vem, da bi lahko ajdovo testo zvaljal tanjše ;)

Kaneloni z gobami in brezglutenskim bešamelom

Zadnje čase želim izpolnjevati želje moje hčerke, ki včasih pride iz šole in pove kaj so jedli v šoli za kosilo in nato želi, da jaz to pripravim doma. Ker vem, da v šoli nimajo ravno precej zdrave prehrane, ji pa doma pripravim njeno željeno jed na malo bolj zdrav način. Tokrat si je zaželela kanelone, katere v šoli pripravijo z mesom, jaz pa sem ji pripravil kanelone z gobami in brezglutenskim bešamelom.

Kaneloni z gobami:

- 19 kanelonov (tokrat so bili pač kupljeni)

- 500 gramov rjavih šampinjonov

- 1 rdeča čabula

- 2 stroka česna

- 5 vejic svežega timijana (žlička posušenega)

- 2,5 dcl pasiranega paradižnika

- 4 večje vejice peteršilja

- olivno olje, sol in poper

Bešamel

- bešamel iz polnozrnate moke

- brezglutenski bešamel 

Najprej si pripravimo bešamel. Odločite se za tistega, ki vam je bolj všeč iz zgornjih linkov.

Na olivnem olju prepražimo nasekljano čebulo, ji dodamo nasekljan česen, da zadiši, nato pa v lonec dodamo na manjše kose narezane šampinjone. Dodamo timijan in pražimo, da šampinjoni spustijo vodo in le ta povre, nato pa dodamo pasirane paradižnike. Na majhnem ognju kuhamo še 5 minut, solimo in popramo po okusu ter dodamo nasekljan peteršilj. Da je omaka bolj kremasta vanjo na koncu dodamo 3 žlice bešamela. 

Pri polnjenju kanelonov si najlažje pomagamo z dresirno vrečko (termo varianta). 

Z gobovo omako napolnimo dresirno vrečko in z njo napolnimo vsak kanelon. 

Napolnjene kanelone zlagamo v ognjevarno posodo, katero smo po dnu namazali z bešamelom. V mojo posodo lahko zložim 19 kanelonov. Preostanek bešamela premažemo po vrhu kanelonov, tako da so vsi v celoti prekriti z bešamelom.

Pečemo v ogreti pečici 20-25 minut na 200 stopinjah.

Ker sem tokrat uporabil brezglutenski bešamel je izgled pečenih kanelonov bolj bled, saj se brezglutenski bešamel ne zapeče tako kot navaden, kljub temu pa so bili odlični, saj je naša tamala rekla, da so še boljši kot v šoli.

S špinačo in ricotto polnjene velike školjkice

Že nekaj časa sem navdušen nad testeninami v velikanskih dimenzijah, kot so Bombardoni, Conchiglie giganti ali Grande Lumaconi. Na žalost jih še nisem našel narejenih s kakšno bolj zdravo moko, tako da, če kdo ve kje jih prodajajo napr. z ajdovo moko, se priporočam za informacijo. 

Najboljša stvar pri teh testeninah je to, da jih lahko polnimo z različnimi nadevi. Eden izmed teh nadevov, v bistvu naš najljubši je nadev s špinačo in ricotto. 

 Sestavine:

- 300 gramov jumbo školjkic - Conchiglie giganti

- 500 gramov ricotte

- 500 gramov mlade špinače

- 1 jajce

- 2 stroka česna

- polna žlička nasekljanega koperca

- muškatni orešček, sol, poper

- parmezan

Testenine skuhamo po navodilu proizvajalca in jih odcedimo. Pametno je, da jih med kuhanjem čim bolj previdno mešamo, saj školjkice rade počijo oziroma se raztrgajo.

Mlado špinačo samo poparimo z vrelo vodo. Če nimate mlade špinače, jo je prej potrebno skuhati. Nato jo dobro ožamemo, da izstisnemo čimveč vode. Poparjeno in ožeto špinačo narežemo  na grobo. 

V skledi zmešamo narezano špinačo, ricotto, jajce, nasekljan česen, nasekljan koperc, malo muškatnega oreščka, solimo in popramo.  

V vsako školjkico damo žličko pripravljenega nadeva.

Zložimo jih v ognjevarno posodo, čez njih naribamo parmezan ter  jih postavimo v pečico, kjer jih na  250 stopinjah pečemo 10 minut, toliko da se nadev segreje, parmezan pa malo zapeče. 

Pri nas doma jih serviramo še z nekaj svežega koperca.

Špageti puntarelle

Zadnje čase sem zaplaval v stare recepte  italijanske kuhinje, zato vam danes predstavljam recept za špagete puntarelle oziroma Pasta puntarelle.

Prav veseli me, da me "ata" Žiber zalaga s takšno zelenjavo, katere prej sploh nisem poznal, prav tako pa pri nas ni razširjena oziroma dovolj znana. Med njo sodi tudi zelenjava, ki jo imenujejo Puntarelle in  sem jo predstavil že v objavi Puntarelle alla Romana. Tokrat pa sem v receptu uporabil zunanji del te zelenjave, to so suličasti listi, ki izgledajo kot cikorija. 

Špageti Puntarelle:
- 400 gramov špagetov iz polnozrnate moke (za brezglutenske vzamete koruzne ali 100 % ajdove)
- zunanjih listov puntarelle cca 300 gramov
- 2 stroka česna
- 5 inčunov
- 1 čili
- sok polovice limone
- olivno olje, sol in poper
- sveže nariban parmezan

Špagete skuhamo al-dente. Zunanje liste puntarelle operemo in jih narežemo na cca 4 cm kose ter jih namakamo v ledeni vodi vsaj pol ure.  

V večjem loncu zavremo malo vode in v nastavku za kuhanje na pari (moj je Stabil Dunsteinsatz  - IKEA) pokritem s pokrovko, na pari kuhamo narezane liste puntarelle 5 minut.

V tem času v večji ponvi segrejemo olivno olje in v njej počasi pražimo inčune, da razpadejo. Dodamo narezan čili in na tanke lističe narezan česen ter počakamo, da česen zadiši. Dodamo zdušene/kuhane liste puntarelle, izstisnemo sok polovice limone, popramo, solimo in vse skupaj kuhamo 2 minuti. Primešamo odcejene špagete ter vse skupaj dobro premešamo. Na postreženo jed naribamo malo parmezana.

Zunanji listi puntarelle so rahlo grenkega okusa kot radič, vendar pa limonin sok omili grenkobo, čili in česen pa dasta jedi pikantnost. 

Testenine s kodrolistnim ohrovtom in sušenimi paradižniki

V nekaj naslednjih receptih bom predstavil kodrolistni ohrovt, ki je praktično najbolj hranljiva vrsta zelenolistne zelenjave. Kodrolistni ohrovt ima cel kup hranljivih sestavin, ki so železo, kalcij, vlaknine, Omega-3 nasičene kisline, prav tako pa deluje protivnetno in krepi imunski sistem. Na spletu lahko najdete cel kup člankov o zdravilnih lastnostnih te zelenjave. 

Čeprav je to zelenjava, ki jo lahko gojimo tudi doma, jo je kar problem najti na tržnici, saj večinoma vsi prodajajo samo ohrovt, ki raste  v obliki glave.

Na ljubljasnki tržnici, ga lahko najdete na delu, kjer prodajajo bio zelenjavo in pa pri "mojem" prodajalcu, kmetija Žiber - Gospodar sonca.

Sedaj pa k receptu. 

Testenine s kodrolistnim ohrovtom in sušenimi paradižniki

- 400 gramov polnozrnatih testenin

- 8 listov kodrolistnega ohovta

- 15 posušenih paradižnikov (lahko tudi paradižnikov vloženih v olju)

- 2 stroka česna

- sol, poper, olivno olje 

Ohrovtove liste operemo, jih zložimo skupaj in po širini narežemo na trakove širine cca 1 cm do cca 2/3 dolžine. Na spodnjem delu, kjer je debelejše steblo, pa samo porežemo zeleni del, steblo pa si prihranimo za sočenje. Narezane trakove ohrovta zblanširamo, kar pomeni, da jih kuhamo 3 minute, nato pa jih v cedilniku odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo, da zaustavimo kuhanje. 

Testenine skuhamo po navodilu proizvajalca oziroma na al-dente način. Pri tem prihranimo skodelico 1,5 dcl vode, v kateri so se kuhale testenine

Česen narežemo na tanke lističe, posušene paradižnike pa na trakove širine cca 0,5 cm.  V ponvi segrejemo 3 žlice olivnega olja, dodamo česen da zadiši, dodamo narezane paradižnike in vse skupaj rahlo pražimo 3 minute. V ponev vmešamo še ohrovt, nato pa dodamo skodelico prihranjene tekočine, da nastane omaka. Dodamo testenine, solimo, popramo in vse skupaj premešamo. Postrežemo na krožnike, pri tem pa čez testenine naribamo malo parmezana oziroma pri nas doma trdega kozjega sira. 

Odlična in preprosta jed z zelo malo priprave.

Testeninska solata s šparglji in češnjevcem

Na žalost imam zadnje čase preveč dela, tako da niti ne sledim več, kaj sem že objavil in katere fotke so mi še ostale za objave. Zato sem s tole objavo že zelo pozen, saj se je sezona špargljev že končala. Za tiste, ki pa jih kupujejo uvožene, pa je recept mogoče še vedno aktualen, če ne pa bo prišel na vrsto  naslednje leto.

Zadnje čase so mi postale ljube testeninske solate iz ajdovih testenih, ki ne vsebujejo glutena. Glede na to, da so bile kupljene testenine, nisem prepričan, da so narejene samo iz ajdove moke. Lahko pa naredimo domače testenine iz 100 procentne ajdove moke, potem pa smo sigurni, da ne vsebujejo glutena. Zamujen recept za preprosto testeninsko solato s šparglji in češnjevim paradižnikom.

Sestavine:
- 300 gramov ajdovih testenin
- 250 gramov špargljev
- 250 gramov češnjevih paradižnikov
- 1 šalotka
- trdi kozji sir
- sol, poper, olivno olje in balzamični kis

Testenine skuhamo, splahnemo pod mrzlo vodo in dobro odcedimo. Špragljem odlomimo spodnji leseni del, če so pa čisto sveži (nabrani zjutraj) kot so bili moji, lahko uporabimo kar cele. Šparglje na hitro skuhamo v vreli vodi cca 3 minute, nato jih odcedimo in jih narežemo na 2-3 cm velike kose. Češnjev paradižnik operemo in narežemo na polovice ali pa četrtine. V večji skledi zmešamo testenine, šparglje, paradižnik, nasekljano šalotko, solimo, popramo, prelijemo z oljčnim oljem in tremi žlicami balzamičnega kisa. Vse skupaj premešamo, nadevamo na krožnike in na testenine naribamo malo trdega kozjega sira.  

 Preprosto, hitro in okusno.

Spomladanska solata z mlado špinačo, rukolo in suhimi paradižniki

Zaradi krajše odsotnosti, bom v bodočih dneh objavil nekaj zapisov in receptov, ki so se nabrali v računalniški shrambi  in še niso prišli na vrsto. 

Včasih sem bil res velik ljubitelj testenin, sedaj pa  kaže, da bo potrebno uporabljati samo brezglutensko vrsto testenin. Med njimi so tudi ajdove testenine brez glutena, katere sem uporabil v tokratni predstavitvi recepta, ki sem ga v času mojega posta videl na super spletni strani Skinny taste.  V receptu so omenjene samo takšne sestavine, ki jih obožujem, zato priprave te spomladanske solate nisem mogel izpustiti. Skoraj si ne morem predstavljat tedna brez tega, da bi vsaj enkrat uporabil mlado špinačo, rukolo, suhe paradižnike ali feto sir. V tem receptu so vse te sestavine združene v super spomladansko solato, katero sem malo priredil na svoj način. 

Sestavine za spomladansko solato:
- 400 gramov ajdovih testenin
- 150 gramov mlade špinače
- 100 gramov rukole
- 100 gramov suhih paradižnikov (pa ne tistih vloženih)
- 50 gramov feta sira
- olivno olje, balzamični kis, sol in poper

Testenine skuhamo po navodilu proizvajalca oziroma način al dente. Ko so kuhane jih odcedimo in operemo z mrzlo vodo. Mlado špinačo in rukolo operemo ter osušimo, suhe paradižnike pa narežemo na rezine. V večji skledi združimo testenine, špinačo, rukolo in suhe paradižnike. 

Začinimo s soljo, poprom, olivnim oljem in balzamični kisom. Vse skupaj dobro premešamo, nato pa serviramo na krožnike z nadrobljenim feta sirom.

Tole je bil eden boljših brezglutenskih receptov nekaj dni po postu.

Ravioli z ricotto in lososom

Ta teden je bil spet slaščičarsko ustvarjalen, vendar pa bo tista objava počakal na sredino prihajajočega tedna. Ob nedeljah pa si vzamem čas, da pripravim nekaj novega za moji dve oziroma tri, saj je 3 raviole dobila tudi naša psička.

Kot sem že zadnjič napisal, me domače testenine navdušujejo. Že takoj po tistem, ko sem objavil recept za raviole z ricotto in špinačo, sem dobil idejo, da bi lahko raviole napolnil z dimljenim lososom. Za nadev sem si zamislil zmes ricotte, koprca ter dimljenega lososa, zato sem v soboto na tržnici iskal in na koncu tudi dobil svež koprc. Juhej!!! Kaj pa bi drugega počel, kot da si deževno nedeljo zapolnilš za dve uri in pol  z izdelavo naslednje jedi. 

Sestavine za testo

- 200 gramov polnozrnate moke

- 200 gramov bele ostre moke

- 1 jajce in 3 rumenjaki

- žlica oljčnega olja

Nadev

- 300 gramov ricotte

- 3 večje vejice svežega koprca

- poper

- 150 gramov dimljenega lososa

Iz sestavin za testo sem zamesil testo in ga dal na počitek za 1 uro v hladilnik. 

Tri vejice koprca sem osmukal in osmukane dele narezal (nisem sesekljal) ter v skledi zmešal z ricotto in poprom. Ker je ricotta že malo slana, koprc da tudi takšen sladko slan okus, slanost pa povdari še dimljen losos, nadeva ni potrebno dodatno soliti.  

Valjanje testa me je prepričalo, da bom ta teden sigurno šel po strojček po testenine. Sej je fino, da med valjanjem testa "fitnisiraš" ampak fitnesa je bilo preveč, tako, da bo v prihodnje vajanje testa že z vrtenjem ročke. 

Zvaljano testo sem z modelčkom izrezal na kroge, katere sem nato položil na modelček, robove premazal z vodo, napolnil z nadevom in čez nadev položil rezino dimljenega lososa.  Modelček stisnil in nastali so polnjeni ravioli, kateri so čakali na kuhanje.

Iz vseh sestavin je nastalo 53 raviolov.

Tudi danes pa ni šlo brez pomoči, tako, da sem tokrat poslikal postopek, kako to izvede moja pikica.

Sveže raviole sem skuhal v rahlo osoljenem kropu, rabili pa so 6 minut, da so priplavali na površje. Posebne omake tudi tokrat nisem delal, ampak samo malo stopljenega masla in pa moja slabost malo naribanega trdega kozjega sira. Brez tega res ne morem.

Glede na to, da takšnega recepta še nisem našel na slovenskih straneh (al pa se kje skriva) je tole odličen recept za tiste, kateri ne jemo mesa vendar pa jemo ribe. Ja, vem. Grozni smo, ker smo vse pojedli. ;)