Domač višnjev sirup

Moja sestra ima zraven hiše majhno višnjo. Ko smo bili zadnjič pri njej na obisku, me vprašala če bom kaj višenj, ker so preveč kisle, da bi jih jedel. Odšel sem do drevesa in jih probal in ugotovil, da so pa res kar precej kisle. Izgleda, da smo se preveč navadili na sladke češnje, sedaj pa v višnjah čutimo le kislost, pa čeprav niso toliko kisle. Vedel sem, da jih bom sigurno lahko za kaj uporabil, zato sem jih začel pridno nabirati. Nabaral sem jih natanko 3 kilograme oziroma eno srednje veliko košaro. Ker sta bila zadnja dva tedna preveč pekovsko usmerjena in smo že vsi imeli čez glavo sladic, sem se odločil, da naredim višnjev sirup na moj način. Nekaj podobnega, kot sem že delal pri sirupih iz mete, melise, ananasa, grenivke in pomaranče. Glede na to, da večinoma pijemo vodo, včasih pa tudi te naše domače sirupe, bi bil višnjev sirup malce popestritev za naše brbončice. 

Domač višnjev sirup:

- 7 litrov vode

- 3 kilograme višenj (prej sem jih izkoščičil)

- 3 kilograme rjavega nerafiniranega trsnega sladkorja

- sok izstisnjen iz 12 limon

Višnje operemo in izkoščičimo. V večji lonec nalijemo 6 litrov vode, nadevamo višnje in kuhamo, da tekočina zavre. Vmešamo sladkor in  počakamo, da se ves sladkor med mešanjem razstopi. Lonec pokrijemo in pustimo do naslednjega dne (24 ur). Naslednji dan istisnemo sok iz 12 limon, ga dobro precedimo, tekočino z višnjami zopet zavremo, nato pa dodamo limonin sok. Pustimo, da še nekaj časa rahlo vre, vmes pa z zajemalko pobiramo in odstranjujemo  peno iz vrha tekočine. Pripravimo 9 litrskih steklenic, katere steriliziramo (jaz jih kar v sterelizatortju za otroške flaške) in nato vroče steklenice napolnimo z vročim višnjevim sirupom. Iz navedenih sestavin je nastalo 9 litrov domačega višnjevega sirupa, ki ne vsebuje umetnih konzervansov, zato je tudi rok trajanja krajši. 

Po prvih vtisih je sirup zelo dober in ravno prav sladek za naše potrebe.

Višnje, ki so se kuhale v sirupu pa smo v dneh pojedli in posočili.

Rižota z lisičkami

Če kaj hodite v gozd, potem že veste, da so nekatere vrste gob že začele rasti. Sezona lisičk naj bi bila že v polnem teku, čeprav priznam, da jih ne hodim nabirat sam. Tokrat sem od dobrih znancev dobil cca 400 gramov sveže nabranih lisičk, ker jih vseh sami niso mogli "pospraviti".  Ostalo mi je samo, da jih očistim, operem in iz njih pripravim rižoto. 

O kuhanju rižote sem že pisal v prejšnjih objavah, za tiste ki pa tega ne boste iskali, pa še enkrat čisto na kratko.

Za rižoto z lisičkami sem uporabil

- 1,5 skodelice riža

- 350 gramov lisičk

- 2 šalotki

- 3 vejice timijana

- 3 večje vejice peteršilja

- 1 dcl belega vina

- jušno osnovo (zelenjavno)

- košček masla

- parmezan

Lisičke očistimo, operemo in večje razpolovimo oziroma jih narežemo na manjše kose. V večji ponvi segrejemo olivno olje, dodamo nasekljano šalotko in jo na kratko prepražimo. Dodamo riž, katerega na kratko prepražimo da postekleni, nato pa ga zalijemo z vinom. Ko riž posrka tekočino dodamo lisičke, prepražimo, nato pa zalijemo z dvema zajemalkama jušne osnove. Osmukamo 3 vejice svežega timijana in lističe dodamo k rižu.  Na srednji jakosti počasi kuhamo in mešamo, da riž popije tekočino. Tekočino dodajamo po zajemalkah, s tem da počakamo, da riž popije prejšnjo tekočino. Riž je kuhan v 15 do 18 minutah. Na koncu dodamo košček masla, nasekljan peteršilj in premešamo. Rižoto z lisičkami postrežemo na krožnike in čez naribamo malo parmezana (meni ga je spet uspelo naribat preveč). 

Preprosto pripravljena in nadvse okusna rižota z lisičkami.

Ker pa mi včasih vražiček na rami šepeta v levo uho, pa si nisem mogel, da nisem nahecal moje, da je znancem poslala SMS z naslednjo vsebino : "D je rekel, da bi prinesel torto, pa trenutno ne more, ker ga zvija v trebuhu in je na urgenci!   Ma, smo se hecali, rižota je bila super."  Še dobro, da imamo takšne znance, ki imajo včasih kakšnih sestavin preveč in jih delijo, pri tem pa še razumejo hec.

Črna muca in beli kuža - tortica

Tokrat pa ena preprosta in že videna tortica. Čeprav gre za preprosto tortico, pa sem imel velike probleme, ker sem prvič uporabil novo vrsto čokolade (malo boljšo), na koncu pa ugotovil, da sem s tem pokvaril skoraj celoten izgled tortice. Ko sem delal ganache kremo, se čokolada prelita z vročo smetano ni in ni hotela popolno razstopiti oziroma so v njej ostali vidni majhni koščki. Ker nimam mikrovalovne pečice, je nisem mogel še enkrat segreti, zato sem jo segreval nad parno kopeljo in po nekaj minutnem počasnem segrevanju že mislil, da mi je uspelo.  Torto sem prelil s čokolado in jo dal hladit v hladilnik. Ko sem naslednjič odprl hladilnik, pa sem ugotovil, da so se v čokoladi zopet pokazali majhni čokoladni koščki. Za znoret, časa za popravek pa tudi ni bilo. Nekaj sem poskusil rešiti z vzorcem, ki sem ga delal  s širokim silikonskim čopičem, vendar pa se vsega ni dalo rešiti in je obstaja nevarnost, da torto popolnoma uničim. Ker je bila torta narejena iz domačih in bolj zdravih sestavin, sem upal, da sem izgled torte kompenziral z okusom.

Tokrat sem iz tičino mase naredil dve živalici, za katere lahko rečem, da sta  človekova najboljša prijatelja. 

Ker je bila slavljenka 4 letna Liza, sem naredil še napis iz črk na rožicah.

Tortica je bila kljub mojim težam dobro sprejeta. Kot se že napisal sta okus in figurici na torti prevladali, tako da se izgled čokolade ni preveč poznal. 

Pujsi - figurice iz tičino mase

Zadnje čase je ena izmed bolj priljubljenih tort na spletu Pigs in the mud, oziroma po naše pujsi v blatu. Tudi pri nas sem že zasledil več variant teh tortic, kar pomeni, da tudi slovenske izdelovalke tort sledijo svetovnim  trendom. Tole se je pa slišalo preveč novinarsko. 

Večinoma gre to za čokoladno torto, ki ima po obodu nameščene čokoladice Twix oziroma podobne, s katerimi dobi torta izgled neke vrste bazena v katerem pa se namakajo pujsi. Nekaj podobnega sem jaz delal že več kot eno leto nazaj, ko sem naredil tortico Deček v čebru.  

Pri vseh tortah so tri različne vrste figuric pujsov. To so pujsove ritke ki gledajo iz blata, pujs, ki sloni na ograji in pa pujs, ki plava mrtvaka.

Po mojem igranju s tičino maso so nastale naslednje figurice pujsov.

 

Angry birds figurice iz tičino mase

Zadnje čase se spet malo več igram z izdelavo figuric iz tičino mase. Ko enkrat ugotoviš kako to gre, sploh ni več takšen problem. Največji problem v bistvu predstavlja barvanje te mase, saj se kljub rokavicam uspem namazati po rokah in potem ko se barva že malo zasuši, jo težko spraviš dol z umivanjem. Sedaj sem večere, katere sem včasih presedel za računalnikom, zamenjal s sedenjem za kuhinjsko mizo in izdelovanjem različnih figuric, ki potem krasijo torte. 

Na blogu sta že predstavljeni dve torti v stilu Angry birds, kateri sem delal že pred časom, vendar pa sem samo za eno od njiju delal figurice jeznih ptičev.  Po več kot enem letu sem ponovil vajo in v večernih urah naredil novo ekipo figuric angry birds. 

Že iz fotk se vidi kdo je močnejši. 6 proti 5 za jezne ptiče. Angry birds zmagajo ;)