Presna limeta-kokos-malina marmorirana tortica

Obiskovalci tega bloga ste sigurno že ugotovili, da sem velik ljubitelj limet, kokosa in malin, ki jih večkrat uporabim pri izdelavi presnih sladic. Tudi tokrat ne bo nič drugače, saj tokratno sladico sestavljajo ravno te priljubljene sestavine, ki se skupaj povežejo in nastane presna limeta-kokos-malina  marmorirana tortica. 

Lansko leto v decembru sem objavil recept za silvestersko sladico in sicer praznično presno šarloto. Kar nekaj ljudi se je navdušilo nad receptom in postopkom izdelave, saj je bilo res nekaj novega v svetu presnih sladic. Prav tako je okus mešanice presne limetino kokosove kreme in malin zelo osvežujoč in je klical k ŠE. In zakaj k še? Nekateri preizkuševalci so dejali, da je bila odlična, mogoče pa bi bila še boljša, če bi bilo v njej še več malin. To sem na koncu objave tudi že sam omenil in predlagal, zato sem se sedaj odločil, da naredim nekaj novega. Poskrbel sem zato, da se bosta presna limetino kokosova krema in maline še bolj povezala.  

Pri tokratni presni tortici sem uporabil tehniko marmoriranja. Sigurno ste že videli marmoriran sladoled, kjer se dva okusa z različnimi barvami prepletata in nastane vzorec podoben kamnu/marmorju, v tujini znan kot MARBLE efekt.  Nekateri uporabljajo to tehniko pri barvanju jajčk, kjer z vmešavanjem različnih barv v posodici in nato namakanju jajčk v to posodico, dobijo marmorirana jajčka, ki so na videz  res nekaj posebnega. Tudi presna limeta-kokos-malina marmorirana tortica je nekaj posebnega. 

Pravi čokoladni krofki

Ko že misliš, da se bodo stvari umirile in šle nazaj v ustaljene tirnice, se spet vse obrne in postane prava norija. Ne morem se strinjati z delčkom premierovo izjave, kjer je imel napisano "ne jamram", ker jamranja o pomanjkanju časa je bilo kar nekaj v prejšnjih objavah na blogu. Zadnji del "iščem rešitve" pa je kot nalašč zame, saj sem v pomanjkanju časa našel rešitev, pa čeprav sta ta rešitev moja boljša polovica in najina hčerkica. Tokrat sta za vas pripravili majhe krofke, ki sta jih poimenovali pravi čokoladni krofki. 

Kmalu prihaja pust, katerega se najbolj tazveselijo otroci ter nekateri starejši, ki se bodo za kakšen dan ali noč prelevili v super junake, namišljene osebe, strašne zveri, doktorje, indijance, gusarje in seveda osebe iz njihovih fantazij. In katera jed je tista, brez katere ni  pusta? 100 % odgovor bi bil seveda krofi. Za njimi pa še flancati ali pa štaube, kot jih nekateri poznajo. Pa da ne pozabimo na miške, ki so nekje vmes.

Pred časom sem že pisal o pustnih flancatih, kjer sem pripravil flancate v obliki pustne maske. Idealna ideja za malce drugačno obliko te priljubljene jedi. Lani pa nam je Mercator zadal nalogo, v kateri so želeli, da pripravimo zdrav krof in nastali so kokosovi krofi. Tudi letos Mercator ne bo izpustil tega praznika, zato tokrat v njemu sodeluje moja hčerka s svojimi pravimi čokoladnimi krofki.   

V pravi kuhinji ne gre brez dobre ponve. Vsaka prava kuhinja mora imeti eno večjo ponev, v kateri lahko pripravimo jed za vsaj 5-6 oseb, eno dobro litoželezno ponev  in pa ponev s snemljivim ročajem. Zakaj snemljiv ročaj? Na žalost so litoželezne ponve malce prevelike, da bi jih skupaj z ročajem stlačil v pečico, zato so ponve, pri kateri lahko odstraniš ročaj le z enim stiskom in tistim prepoznavnim "KLIK" zvokom, odlična rešitev za jedi, ki se jih na začetku pripravlja na štedilniku, nato pa se jih dokonča oziroma zapeče v pečici. Ena izmed takšnih je tudi ponev Tefal Ingenio Hardica, s katero nas je Mercator presenetil tokrat. Ponev Tefal Ingenio Hardica lahko z zbiranjem in unovčenjem nalepk pri Mercatorju, dobimo še do sredine februarja kar 50 % ceneje. 

Tokratni recept ne spada v kategorijo tistih bolj zdravih receptov oziroma priprave, ki jih predstavljam na tem blogu, je pa lepa predstavitev, kaj lahko z malce domišljije in pomoči, pripravi najina tamala. Vsi si krof predstavljamo kot ocvrto pecivo, ki je zgornji in spodnji strani lepo svetlo rjavo zapečeno, vmes pa je pas rumene barve. Ko ga prerežemo ali ugriznemo vanj, je znotraj svetlo rumene barve. Polnijo jih z različnimi vrstami marmelade, namakajo v čokolado in potresajo s kokosov ali oreščki. Kaj pa so  pravi čokoladni krofki, kot si jih je zamislila naša tamala? Pravi čokoladni krofki so krofki, ki so v celoti v čokoladni barvi in namočeni v čokolado. En del moke sta nadomestili s čokolado v prahu in ocvrli prave čokoladne krofke. 

Presna gibanica v kozarčku

Že dolgo časa sem imel na svoji TO-DO listi, namen pripraviti presno gibanico. Ravno v tistem času se je na spletu pojavilo več slovenskih verzij receptov za presno gibanico, zato se nisem hotel siliti zraven in je ideja ostala še naprej na TO-DO listi. Vedel sem, da bo nekoč prišel čas za ta recept in res je prišel čas za presno sladico, kot je presna gibanica v kozarčku.

Tokratna zasluga za pripravo te odlične presne sladice gre mojih znanki in soblogerki Zulejki Javeršek iz bloga Uglašena kuhinja. Z Zulejko sva se na začetku "virtualno" spoznala preko najinih blogov in kasneje pri sodelovanjih v različnih spletnih projektih. Na žalost je velikokrat tako, da se nas večina blogerjev pozna samo v virtualnem svetu in preko tipkovnice, pri Zulejki pa sem imel to srečo, da sva se spoznala tudi v resničnem svetu, za kar se lahko zahvalim Špeli iz bloga Coulinary journey by me, ki je takrat organizirala večerjo, kjer smo se lahko "končno" srečali nekateri blogerji, ki smo ostali še v stiku. 

Zulejki se je namreč pred časom uresničila ena njenih velikih želja in sicer, da je izšla njena kuharska knjiga oziroma bolj domače kuharica.  Ja prav ste prebrali. Tudi Zulejka je ena tistih blogerk in blogerjev, ki jim je v zadnjem času uspelo, da so izdali svojo kuharsko knjigo. Zulejkijina knjiga Vse leto je izšla pod okriljem založbe Totaliteta d.o.o. , v njej pa so recepti za vse leto razdeljeni na letne čase, kar pomeni, da gre za štiri večja poglavja,  v katerih so recepti za zajtrke, glavne jedi, pijače  in sladice glede na sezonske sestavine. Večina teh sezonskih sestavin je pridelana doma in sicer na njihovi ekološki kmetiji na Koroškem, kjer je njihova simpatična družinica našla svoj dom. 

Zulejkina knjiga Vse leto je napisana v neke vrste blogerskem načinu, ki mi je precej blizu, s preprostimi recepti, razumljivimi postopki izvedbe recepta, v njej pa je tudi dovolj osebnih zapisov in zgodb, da ni samo kot navadna kuharska knjiga s samimi recepti. Knjigo krasijo tudi njene že prepoznavne, odlične, domače  in minimalistično stilirane avtorske fotografije, katere sem vedno občudoval že na njenem blogu. Ni lepšega, če te že fotografije v knjigi pritegnejo k pripravi recepta, ki ti je potem še po sestavinah všeč, na koncu pa si zadovoljen z rezultatom svojega ustvarjanja v kuhinji.

V knjigi je zapisala "Že odkar znam tekoče pisati, sem si želela napisati kuharsko knjigo. In zdaj je tu, polna fotk, zgodb in seveda receptov, ki jih boste, upam, želeli uporabljati vsak dan.”, s čimer se vsekakor strinjam, saj se v knjigi najdejo recepti prav za vsakogar. 

Čeprav sem človek spleta in velikokrat kakšne recepte lažje poiščem na spletu, so mi k sreči vsaj kuharske knjige precej blizu. In ena izmed najljubših kuharic od sedaj naprej bo sigurno njena knjiga Vse leto. Pa ne zato, ker se mi je v knjigi tudi zahvalila, ampak zato ker si takšna knjiga zasluži mesto med kuharskimi knjigami ter da jo večkrat odpremo in pripravimo kakšno jed po njenem receptu. 

Pri receptih velikokrat improviziram oziroma jih priredim po svoje, tokrat pa sem se odločil, da se bom recepta točno držal po navodilih v knjigi. Pri pregledu knjige sem med recepti na strani 202, našel njen recept za presno gibanico z naslovom Formula za presno brezgibanico v kozarčku. Že fotografija sladice te pritegne, potem pa je tu še dejstvo, da gre za presno sladico, ki je brez glutena in brez belega sladkorja. Kot je že sama v naslovu zapisala besedo "formula" je to res prava formula za odlično presno sladico, kot je ta presna gibanica v kozarčku. 

Hladna ješprenova solata

Hladne solate so odlična izbira in v zadnjem času precej popularne jedi, saj so enostavne za pripravo, lahko jih postrežemo takoj ali pa jih hranimo v hladilniku za naslednji dan, lahko pa jih pripravimo za malico v službi. Že dolgo nisem  pisal ravno o zdravih malicah v službi, zato je ravno pravšnji trenutek za nekaj pisanega in svežega kot je hladna ješprenova solata. 

Malice v službah so ena tistih kategorij, o kateri se v zadnjem času zelo veliko piše in razpravlja. Verjetno se je velika večina zaposlenih že naveličala za malico pojesti sendvič, rogljiček, hitro prehrano, kot so burek, kebab ali pico, za malice v gostinskih lokalih, pa nam itak zmanjkuje denarja. Po spremljanju spleta opažam, da si že veliko znancev pripravlja malice doma in jih nato nosi s seboj v službo. Za dobro in zdravo jed, ki je lahko tudi kot malica v službi ne rabiš veliko časa, ne rabiš nekih posebnih sestavin, večinoma pobereš iz hladilnika kar je ostalo in vse skupaj združiš v preprosto jed. Nekaj predlogov za malice v službi sem že objavil v objavah malice v službah, kvinoja z zelenjavo - tortice za malico, špinačna pita brez testa, spomladanska kvinojina solata, testeninska solata s šparglji in češnjevcem,  spomladanska solata z mlado špinačo, rukolo in suhimi paradižniki, mediteranska solata s kvinojo in bulgurjem in  zelenjavne ajdove tortice brez glutena, ki so še vedno popularne.

Ker pa vedno rad eksperimentiram, pa si zadnje čase pripravljam različne hladne solate v katerih uporabljam žita, ki so nekoliko pozabljena vnedar pa nič manj vredna od ostalih. Eno izmed njih je ječmen, ki ko ga olupimo in obdelamo spremeni ime v ješprenj. Ječmen je zaradi velike vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin zelo pomemben v prehrani, poleg tega je bogat z vitamini B in E ter zmanjšuje holesterol v krvi.  V večji meri se ječmen uporablja pri izdelavi piva in viskija, v manjši meri pa za človekovo prehrano. Večina ješprenj pozna samo iz znane slovenske narodne jedi ričet, katerega nekateri ne marajo. Kje drugje bi ješprenj še uporabili  jim ni znano, zato je ješprenj velikokrat spregledan izdelek v trgovinah. Upam, da mi vas bo uspelo s tem receptom za hladno ješprenovo solato prepričati, da tudi vi naslednjič v trgovini kupite vsaj en zavojček tega žita. 

Dimljena čili omaka Smokin HOT + GIVEAWAY

Kljub temu, da se je sezona čilijev pri večini končala že pred časom in se že vsi pripravljajo na novo sezono oziroma so nekateri že pohiteli ter že začeli s sejanjem novih semen, pri meni še vedno čiliji rastejo. Ja res je. Čeprav smo že v januarju, imam na rastlinah še vedno plodove chocolate habanera, ki so moji najljubši čiliji. Omaka, ki jo danes predstavljam je bila narejena že v jesenskem času, fotografije pa so nastale ta vikend, ko sem obral še nekaj čokoladnih plodov. Pekoča čili omaka je narejena iz dimljenih čilijev zato je dobila tudi posebno ime in sicer dimljena čili omaka Smokin HOT. 

Dimljeni izdelki so pri nas kar precej popularni, pa s tem ne mislim dimljenih klobas. Všeč nam je dimljeni tofu, včasih smo imeli radi dimljene sire, ena izmed najljubših začimb, ki jo uporabljamo pa je dimljena paprika, ki s svojo aromo popestri razne jedi. 

Prvi dimljeni čili, ki sem jih probal so zelo znani po imenu Chipotle (chipoctli pomeni dimljen čili), kjer gre za dimljene čilije vrste Jalapeno. Jalapeno čilije največ uporabljajo v mehiški kuhinji, saj so ravno pravšnje ostrine, da jedi niso prepekoče, jed pa ima vseeno dovolj ostrine, da zadovolji čilijedce. Izdelava oziroma pridelava chipotle dimljenih čilijev poteka, tako da čilije pustijo na rastlinah da do konca dozorijo in se začnejo na rastlinah počasi že sušiti. Nato jih poberejo, zaprejo v večje dimne komore, kjer jih več dni dimijo, kjer sem med celotnih postopkom dimljena navlečejo arome po dimu in se tudi posušijo. Uporabljajo jih za pripravo različnih vrst mehiških jedi, omak, sals in zdrobljene kot začimbo.

Znanec, ki je velik poznavalec čilija, je lani na enem izmeed slovenskih forumov, kjer se "zbiramo" čililjubci, napisal in prikazal na kakšen način on dimi čilije doma. Zadeva me je pritegnila in ker je bila lanska letina res obilna,  sem želel tudi sam preizkusiti skuhati omako iz dimljenih čilijev. Zmenila sva se, da pri njemu dimiva čilije, potem pa doma skuham omako iz dimljenih čilijev. Lahko bi rekli rečeno-storjeno. Čiliji so bili zdimljeni, jaz pa verjetno še nekaj časa ne bom pozabil, kako zadimljen sem prišel domov. Na žalost pa postopka nisem fotografiral, zato sem ga prosil, če lahko uporabim njegove fotografije. 

Dimljenje čilija sva izvedla v priročnem majhnem "Fish smoker"-ju, ki je v bistvu namenjen prekajevanju/dimljenju rib, vednar pa se da v njemu dimiti tudi druge stvari, kot sva dokazala s čiliji. 

Na dno posode se da pest žaganja posebnega aromatičnega lesa, za še boljšo aromo sva dodala še nekaj posušenih brinovih jagod.

Čeprav se originalno sušijo čiliji vrste jalapeno, sem se odločil, da dimiva čiliji vrste chocolate habanero (na fotografijah so čilij vrste Habanero red), saj sem želel narediti močnejšo omako. Na rešetko sva zložila  oprane čilije, pokrila s pokrovom in prižgala spodnja gorilca, ki poskrbita, da se začne les žgati in sproščati dim, ki nato prehaja po celotni posodi in gre skozi vrhnji luknji iz posode. 

Naredila sva dvakratno dimljenje vsakič po 20 minut (v tem času se gorilca spraznita), čiliji se v tem času ne morejo posušiti, so se pa navzeli močne arome po dimu. 

Sedaj pa k pripravi omake....