Hladna testeninska solata

Noro, kako hitro se obrnejo letni časi. Zdi se mi, da smo komaj prišli iz letnega dopusta, pa smo že v hladnih zimskih dneh in nizkih temperaturah. Jedi in recepti, ki jih zadnje čase predstavljam na blogu, bi bolj sodile v vroče poletne dni, vendar pa ni nič narobe, če jih pripravimo tudi sedaj. Res pa je, da so nekatere sestavine takrat veliko boljše oziroma okusnejše, saj je takrat njhova sezona. Tudi današnjo jed lahko pripravimo kot samostojno glavno jed, vendar pa jo največkrat pripravljam za malico v službi.   Hladna testeninska solata paše v vsakem letnem času.

Kot sem že v prešnji objavi pri hladni kvinojini solati pisal, največkrat pripravljam malico za službo kar doma. Noben problem mi ni, da si zvečer vzamem nekaj miut za pripravo jedi, ki jo lahko drug dan nesem s seboj v službo in jo pojem za malico. Tisti časi, ko so se za malico jedli sendviči, rogljički, krofi, bureki, pizze, itd, so že zdavnaj mimo. Res pa je, da moraš biti takšen človek, da ti ni težko zvečer pripravljati jedi za drugi dan. Ljudje smo postali zadnje čase veliko bolj "komot" in je lažje iti v kakšno gostilno ali hitro restavracijo na malico, pa čeprav vemo, da si doma lahko pripravimo veliko boljše jedi, pa pri tem še malce privarčujemo.  

Hladna kvinojina solata

Že dolgo nisem objavil recepta, ki bi bil lahko v povezavi z malicami v službi. zato je pravi čas za hiter in preprost recept, kot je že navada na mojem blogu. Potebujete le nekaj minut, malo veščine s kuhinjskim nožem in pred vami odlična hladna kvinojina solata, ki je lahko doma kot glavna jed, hitra večerja ali pa jo tako kot jaz, pripravite za malico v službi.

O dobrih lastnostih kvinoje sem že pisal, lahk pa še enkrat na hitro obnovim zakaj je v naši kuhinji večkrat na jedilniku. Kot prva stvar je to, da ima zelo malo ogljikovih hidratov, zato je veliko bolj primerna od testenih, riža ali krompirja, zlasti za tiste, ki gledate na svoje kilograme. Poleg tega vsebuje veliko količino beljakovin, ki so za nas, ki ne jemo mesa, zelo dobrodošle oziroma nujno potrebne. Ne vsebuje glutena in je lažje prebavljiva. Uporabljamo jo lahko toplo ali pa v hladnih solatah, saj je zelo zanimivega okusa, da jo lahko jemo tudi samo.

Pri nas doma jo večkrat pripravimo kot prilogo golažem (namesto polente ali kuskus-a), kot samostojno jed z zelenjavo in tofujem, kot toplo prilogo različnim zelenjavnim jedem, še največkrat pa jo naredim kot hladno kvinojino solato z različno zelenjavo, ki jo lahko pripravim zvečer in jo drugi dan nesem s seboj v službo za malico. Kdo pravi, da ne moreš v službi dobro jesti? So pa te naše porcije kar dovolj veliki obroki, da z lahkoto nadomestijo kosilo, vsaj za nekatere ;)

Ena izmed zanimivosti, ki jo počnem zadnje čase je to, da med pripravo hladnih solat, za dodajanje okusa uporabljam limete, ki jih prej malce popečem v ponvi, da spodnji del malce karamelizira. Limete so že tako malce bolj sladke kot limone, karamelizirane limete pa so še malce slajše. 

Prav tako, se bo nekomu zdelo čudno zakaj je v receptu poleg kvinoje še čičerika. Čičeriko dodajam jedem zato, da  jedi doda hrustljavost, prav tako pa doda jedi še nekaj beljakovin več in ni potrebno v jedi dodajati drugih beljakovinskih nadomestkov kot so tofu. Za hitro pripravo lahko uporabite čičeriko iz konzerve, drugače pa jo lahko sami prej skuhate, vendar morate vedeti, da se čičerika kuha vsaj eno uro, s tem, da jo je potrebno prej vsaj 12 ur namakati. Pri nas je tako, da pripravljamo večje količine čičerike naenkrat, kar jo je viška, jo spravimo v neprodušno zaprti posodi v hladilniku, da jo lahko v naslednjh dneh porabimo.

Pečeni rezanci z zelenjavo

Vedno me je presenečalo to, kako hitro smo v Kitajski restavraciji dobili na mizo jed, ki smo jo malo pred tem naročili. Vem, da so priloge kot je riž, kuhane že vnaprej, da je vsa zelenjava že narezana za uporabo, vendar pa je sama priprava jedi v voku res preprosta in zelo hitra. Tudi tokrat je bila zelenjava že narezana in kitajski rezanci skuhani, za pečene rezance z zelenjavo, pa rabimo samo 2 minuti. 

Že od nekdaj smo veliki ljubitelji kitajske kuhinje, nad katero sta me navdušila starša moje boljše polovice. Včasih si nisem predstavljal kosila brez mesa in poleg ostalih prilog še vsaj dveh rezin kruha, potem pa sem enkrat probal kitajsko kuhinjo in se je to kar naenkrat vse spremenilo. Na naših krožnikih  je začela pravladovati zelenjava, ki je lahko na zelo hiter način nadvse odlično pripravljena in okusna. 

V današnjem času se že skoraj v vsaki malce večji trgovini dobi azijske začimbe in ostale sestavine, da lahko doma pripravimo hitro in preprosto azijsko jed, kot so pečeni rezanci z zelenjavo. 

Kremna juha z bobom in korenčkom

Bob! Ena izmed najstarejših stročnic, ki je skoraj že pozabljena ter jo goji le malo pridelovalcev zelenjave. Na srečo jo lahko dobim na Ljubljanski tržnici pri Gospodarju sonca in zato tokrat objavljem preprost recept za kremno juho z bobom in korenčkom. 

Kot sem že večkrat pisal, se držimo tega, da doma uporabljamo in se čimbolj prehranjujemo s sezonsko zelenjavo. Kot nadomestek mesa se v naši prehrani najde zelo veliko stročnic. Med njimi je tudi bob, ki spada med najbolj zgodnje stročnice, kjer je prvi pridelek že maja ali začetek junija.  Bob je odporen na mraz, zato sadike preživijo tudi v hladnem spomladanskem vremenu. 

Mladi bob lahko uživamo v strokih, tako kot pri fižolu  (stročji fižol) ali grahu in se ga pripravi na podoben način. Ko so stroki že velike velikosti (starejši), se ga raje izlušči, saj je v stokih debelejša ovojnica, ki ščiti zrnja pred zmrzaljo (razvidno iz fotke od blizu). Največkrat pri bobu uporabljamo  samo zrnje, ki je uporabno kot sveže ali kasneje posušeno. Tako kot sveže se lahko tudi suho zrnje z namakanjem uporabi kot ostale stročnice v različnih jedeh. Posušena zrnja lahko tudi zmeljemo ter iz tega spečemo pecivo ali ga dodamo med sestavine in iz tega spečemo kruh. 

Kremna juha iz mladega boba je pripravljena precej hitro in enostavno, za lepšo barvo pa poskrbita korenček in rdeča čebula. Juha iz samega boba bi bila bledo zelene barve, s korenčkom in rdečo čebulo pa je dobila rumenkasto spomladansko barvo. 

Topel sendvič s šparglji

Juhuuuu! Sezona domačih špargljev se je končno začela. Čeprav so v trgovinah že nekaj čas prodajali italijske šparglje, sem raje malce počakal in začel letošnjo sezono objav z domačimi šparglji. Pri nas doma smo res veliki ljubitelji špargljev in jih pripravljamo na različne načine, zato je tudi na blogu kar precej receptov za pripravo špargljev. Ker me je zadnjič sodelavka opomnila, da so ji bile zanimive  objave, kjer sem pisal o malicah v službi, sem se odločil, da tokrat objavim preprost način uporabe špargljev v jedi, ki je lahko tudi malica v službi - topel sendvič s šparglji.

Kljub temu, da smo se odločili, da iz naše prehrane črtamo cel kup izdelkov (predvsem meso in  mlečne izdelke) je treba v službi še vedno malicati. Kot so že nekdaj dejali, da "prazen žakelj ne stoji pokonci", se lahko s tem strinjamo in to še vedno drži. Ali pa kot tista simpatična reklama iz televizije za Snickers in slogan "Lačen si ful drugačen!", ki prikaže, da smo ljudje res drugačni, če nekaj ne pojemo. Največkrat je narobe to, da pojemo preveč predelane hrane, ki zvišuje nivo krvnega sladorja, ki potem ko le-ta pade, poskrbi za to, da se počutimo še bolj lačne. In ker smo "zopet" lačni je najlažje spet pojesti nekaj, kar je že pripravljeno in se začnemo vrteti v začaranem krogu. Ne bom napisal, da je vsa naša hrane nepripravljena, se pa trudimo, da je tega zelo malo in stremimo k temu, da raje uporabljamo sveže in domače sezonske izdelke.

Če imate v službi opekač ali manjšo pečico in imate možnost za pripravo toplih sendvičev, si lahko pripravite takšen okusen topel sendvič s svežimi šparglji. 

Hladna ješprenova solata

Hladne solate so odlična izbira in v zadnjem času precej popularne jedi, saj so enostavne za pripravo, lahko jih postrežemo takoj ali pa jih hranimo v hladilniku za naslednji dan, lahko pa jih pripravimo za malico v službi. Že dolgo nisem  pisal ravno o zdravih malicah v službi, zato je ravno pravšnji trenutek za nekaj pisanega in svežega kot je hladna ješprenova solata. 

Malice v službah so ena tistih kategorij, o kateri se v zadnjem času zelo veliko piše in razpravlja. Verjetno se je velika večina zaposlenih že naveličala za malico pojesti sendvič, rogljiček, hitro prehrano, kot so burek, kebab ali pico, za malice v gostinskih lokalih, pa nam itak zmanjkuje denarja. Po spremljanju spleta opažam, da si že veliko znancev pripravlja malice doma in jih nato nosi s seboj v službo. Za dobro in zdravo jed, ki je lahko tudi kot malica v službi ne rabiš veliko časa, ne rabiš nekih posebnih sestavin, večinoma pobereš iz hladilnika kar je ostalo in vse skupaj združiš v preprosto jed. Nekaj predlogov za malice v službi sem že objavil v objavah malice v službah, kvinoja z zelenjavo - tortice za malico, špinačna pita brez testa, spomladanska kvinojina solata, testeninska solata s šparglji in češnjevcem,  spomladanska solata z mlado špinačo, rukolo in suhimi paradižniki, mediteranska solata s kvinojo in bulgurjem in  zelenjavne ajdove tortice brez glutena, ki so še vedno popularne.

Ker pa vedno rad eksperimentiram, pa si zadnje čase pripravljam različne hladne solate v katerih uporabljam žita, ki so nekoliko pozabljena vnedar pa nič manj vredna od ostalih. Eno izmed njih je ječmen, ki ko ga olupimo in obdelamo spremeni ime v ješprenj. Ječmen je zaradi velike vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin zelo pomemben v prehrani, poleg tega je bogat z vitamini B in E ter zmanjšuje holesterol v krvi.  V večji meri se ječmen uporablja pri izdelavi piva in viskija, v manjši meri pa za človekovo prehrano. Večina ješprenj pozna samo iz znane slovenske narodne jedi ričet, katerega nekateri ne marajo. Kje drugje bi ješprenj še uporabili  jim ni znano, zato je ješprenj velikokrat spregledan izdelek v trgovinah. Upam, da mi vas bo uspelo s tem receptom za hladno ješprenovo solato prepričati, da tudi vi naslednjič v trgovini kupite vsaj en zavojček tega žita. 

Veganski špinačni ravioli

Če dobro pogledam po zgodovini objav, opazim, da že dolgo nisem objavil ničesar, kar je lahko kot odlično kosilo. Tokrat sem si vzel čas in naredil nekaj fotk recepta, ki ga sedaj že nekaj časa prakticiramo, saj sem našel dobro alternativo za navadne špinačne raviole z ricoto. Ker se mlečnim izdelkom izogibamo, so tokrat nastali veganski špinačni ravioli. Vas zanima kako sem nadomestil ricoto? Berite naprej in v kratkem vam bo vse jasno. 

Ne bom tajil, da smo veliki ljubitelji testenin, ki jih pripravljamo na različne načine in z različnimi sestavinami. V zadnjem času v času sezone sta bila največkrat na jedilniku recepta za pikantne testenine (sezona čilijev) in testenine s češnjevimi paradižniki (sezona paradižnika). Poleg navadnih testenin, pa smo bili vedno ljubitelji tudi različnih vrst polnjenih testenin, kot so ravioli ali tortelini. Špinačni ravioli z ricoto so bili največkrat na jedilniku, zato sem se odločil da recept priredim tako, da ricoto zamenjam s sestavino, ki ni živalskega izvora. 

Pred časom smo v eni izmed trgovin našli izdelek po imenu Mozzarisella, ki je v bistvu veganska verzija mozzarelle. Mozzarisella je veganski sir iz rjavega riža, ki ne vsebuje brez soje, je brez glutena, brez laktoze, brez umetnih barvil in brez umetnih konzervansov. Mozzarisella je postala eden glavnih izdelkov, ki ga uporabljamo doma v zadnjem času, saj jo uporabljamo narezano na rezine v sendvičih, nasekljano pri peki zelenjave v pečici in celo kot sir na domači zelenjavni pici, kjer nadomesti navadno mozzarello ali pa sir za pico. 

Izdelava domačih raviolov je prav zabavna, saj mi pri tem velikokrat pomaga naša tamala, ki jo izrezovanje krogcev iz testa in potem samo polnjenje in stiskanje neizmerno zabava. Njej se zdi, kot da se igra s plastelinom, poleg tega pa poskrbi, da imamo doma narejene preproste veganske špinačne raviole. 

Polnjeni jajčevci z rdečo lečo

Izgleda da res padam na barve, ker me je zopet zavedla čarobno nežno vijolična barva jajčevcev. Včasih si ob besedi jajčevec (melancan) videl temno vijolično podolgovato zelenjavo v obliki podaljšanega jajca, v današnjih časih pa so jajčevci različnih barv, saj dobimo tudi bele, pisane in ob sobotah na Ljubljanski tržnici pri GospoDARju sonca tudi nežno vijolične. Le kako se upreti tako barvno  privlačni zelenjavi, ki se kasneje spremeni v polnjene jajčevce z rdečo lečo.

Nisem prvič padel na nežno vijolično barvo. Pred kratkim sem pisal tudi o cvetači Cavolfiore viola Catanese, ki sem jo uporabil v nežni cvetačni juhi. Že cvetača me je s svojo nežno vijolično barvo očarala kot tudi današnji jajčevci. 

Kar nekaj časa sem iskal pravi nadomestek za polnitev jajčevcev ali bučk, ki ne vsebuje mesa, soje in da ni ravno iz gob. Mesa ne jemo več, soji se poskušamo izogibati, omako iz gobic pa tako ali tako uporabljam že pri izdelavi gobove lazanje. Po vsem navdušenju nad rdečo lečo, ki sem jo že predstavil v objavi o juhi iz rdeče leče, sem ugotovil, da se da iz nje narediti odlično omako, ki nam nadomesti vse zgoraj naštete sestavine. 

Čičerika kot prigrizek

V zadnjem času je splet preplavilo odkritje, da se da iz tekočine, ki je v konzervah stročnic, narediti neke vrste veganski beljakov sneg (meringue). Iz njega se da nato pripraviti veganske španske vetrce, vegansko pavlovo in podobne sladice, ki jih prej vegani niso mogli pripraviti. Največkrat uporabljajo  tekočino iz konzerv kuhane čičerike, nekateri pa veganski beljakov sneg izdelujejo iz tekočine različnih vrst fižola.

Tudi sam sem preizkusil pripraviti veganski beljakov sneg, enkrat neuspešno (uporaba vanilijevih strokov namočenih v alkoholu in se je sneg sesedel), naslednjič pa uspešno. Res je, da je to odkritje pravi blagoslov za tiste, ki imajo radi zelo zelo sladke in na zobe limajoče sladice, vendar pa sem sam že prešel to fazo sladkosnedosti in na to ostajajo le sladki spomini iz otroških let. Verjamem tudi, da so nekateri kupili konzerve čičerike samo zato, da so lahko sami preizkusili ali to deluje, niso pa vedeli kam s čičeriko. Čičerika je pri nas bolj zapostavljena stročnica in je mnogi sploh ne poznajo. O čičeriki sem tudi že pisal pri pripravi domačega humusa in pa v receptu za čičeriko z gobami v smetanovi omaki, danes pa predstavitev receptov, kjer je čičerika kot prigrizek. 

Mercator nam je v sklopu projekta #KuhaM zopet zadal izziv za zdrav prigrizek in današnja recepta, kjer bo čičerika kot prigrizek, lahko sigurno štejemo med bolj zdrave prigrizke.

Receptov za pripravo čičerike kot prigrizek je na spletu celo morje, zato tople vode tokrat ne bom odkrival, je pa to idealna priložnost, da se vsa čičerika, ki bo ostala iz konzerv in tista, ki jo boste sami namakali in kuhali (tako, kot pri nas) porabi kot prigrizek. En recept bo za junake oziroma za tiste, ki imajo radi bolj pikantno hrano, drugi pa za tiste, ki so bolj sladkosnedi.

Če boste uporabili čičeriko iz konzerve, potem lahko namakanje in kuhanje preskočite in preidete kar na pečenje, če pa uporabite suho surovo čičeriko, pa so navodila za pripravo spodaj.

Polnjene artičoke

Poleg slovenskih špargljev je sedaj pravi čas za mlade artičoke. Glede na to, da je sezona mladih artičok zelo kratka in traja cca 1 mesec, je treba takrat izkoristiti to zelo zdravo zelenjavo, zato je danes na vrsti recept za še eno vegetarijsko jed in sicer  polnjene artičoke. 

Kako se artičoke pravilno očistijo in nekatere recepte lahko pogledate v objavah Mlade artičoke z lososom in kifelčarjem, Mlade artičoke s česnom in paradižnikom, Popečene artičoke s krompirjem in v eni izmed prvih objav Artičoke in ananasov tiramisu. Tudi naslovna fotografija, ki krasi blog easy-recepti je prav iz nama ljube jedi,  mlade artičoke s česnom in paradižnikom.

Artičoka je ena izmed bolj privlačnih vrst zelenjave. Čeprav na zunaj deluje čvrsto, trdo, nedostopno in skrivnostno, pa je v notranjosti pravi srček. In to mislim dobesedno, saj notranjemu delu artičoke rečemo artičokin srček. Poleg tega so artičoke zelenjava, ki jo z veseljem fotografiram. Pri fotografiranju artičok skoraj vedno nastanejo odlične fotografije, saj so artičoke sestavljene zelo zanimivo in imajo privlačen vzorec, ki je pravi magnet za objektive. 

Različne vrste artičok, ki jih prodaja kmetija Žiber GospoDAR sonca.

Se še spomnite tistega glasnega zvoka, ki je zelo dolgo tega iz rumenih tovornjačkov tulil na parkiriščih v mestih in vaseh? Če se niste sami spomnili, vas lahko spomnim, da je šlo za tovornjačke podjetja Family frost. Ker sta "tašča in tast" takrat živela na vasi, sta si včasih pri njih naročila več različnih izdelkov in med njimi so bile tudi polnjene artičoke, ki so bile zamrznjene in pripravljene za hitro pripravo. Takrat artičok drugačnih kot vloženih, sploh nisem še poznal, pa še teh nisem jedel, zato so nama bile te polnjene artičoke zelo všeč. Ko pa sem čez nekaj let na Ljubljanski tržnici pri GospoDARju sonca odkril domače  mlade artičoke, je bilo prav, da poleg ostalih receptov iz  njih pripravim tudi polnjene artičoke. 

Pečena polenta z gobami

Ste ljubitelji polente ali pa se štejete med tiste, ki je ne marajo? Kako pa gobe? Imate rajši tiste, ki jih naberete sami ali pa se zadovoljite tudi s temi iz trgovin? Pri nas smo vsi ljubitelji polente in tudi gob, še posebej če so sveže nabrane. Če pa teh ni, se zadovoljimo tudi z gobami, ki ne rastejo v naših gozdovih in ene izmed takšnih so šitake. Današnja objava je neke vrste še ena reinkarnacija recepta iz začetka mojih kuharskih podvigov in sicer pečena polenta z gobami. 

O zdravilnih lastnostih gob vrste Šitake sem že pisal v objavi Ajdova kaša in šitake in  jih večkrat uporabim pri pripravi različnih jedi, čeprav sem ravnokar ugotovil, da je na blogu objavljen samo ta recept z ajdovo kašo. O polenti pa sploh še nisem pisal, pa je večkrat na našem jedilniku. Smešno, ampak resnično. 

Včasih je recept za pečeno polento z gobami, med sestavinami vseboval kislo smetano in sir, katera je sedaj v receptu zamenjala žlička koruznega škroba z nekaj vode in veganski sir znamke Violife, ki je zelo dober nadomestek navadnega sira in je primeren za vegane, ker ne vsebuje živalskih maščob in laktoze. Veganski sir Violife se dobi v Kalčku in sicer obstaja več različnih okusov - navaden, pizza, paprika, mozzarela in z zelišči. Obstaja tudi Violife ribani sir za pizzo, vendar nam ni tako všeč in je veliko bolje ter ceneje, če kupite tega z okusom Mozzarela in ga sami narežete ali naribate ter potresete po pizzi.

Spomladanski zavitki

Zopet je na vrsti Mercatorjev izziv v sklopu njihovega projekta KuhaM. Do sedaj se je na blogu zvrstilo že pet izzivov, ki so bili v povezavi :

- o ozimnici, kjer sem predstavil Mini jabolčna pito

- o tradicionalnem slovenskem zajtrku, kjer je bila objava o Tradicionalni slovenski zajtrk malo drugače

- o prazničnih jedeh, kjer sem predstavil Novoletno sladico s penečim vinom in malinami

- o zdravih smoothijih, kjer sem predstavil Smoothi na dan, ter

- o zdravih krofih, kjer sem predstavil Kokosove krofe

Tokratni izziv je bil kot naročen zame, saj so mi takšne jedi pisane na kožo. V tokratnem izzivu smo morali  predstaviti majhne zelenjavne grižljajčke oziroma spomladanske zavitke. 

 

Včasih, ko še nisem imel tako "zelo rad" zelenjave, si kaj takšnega sigurno ne bi šel pripraviti, sedaj pa je to neke vrste hrana za mojo dušo. Čeprav jih lahko ocvremo, pa takšne spomladanske zavitke pri nas jemo kar surove.  Še najboljši so, če jih pomakamo v kakšno močnejšo pomako, kot je humus s sušenimi paradižniki ali pa najpreprostejša česnova omaka, ki sem jo predstavil že v objavi Brokoli v česnovi omaki. 

Verjetno bi se tudi več ljudi odločilo pripraviti domače zavitke, vendar pa je bilo včasih težko dobiti rižev papir iz katerega so narejeni ti spomladanski zavitki. Včasih smo ta rižev papir iskali po specializiranih trgovinah z azijsko prehrano, sedaj pa lahko rižev papir dobiti tudi v večjih supermakrteih, kot je Mercator in sicer na oddelku, kjer so azijske sestavine. 

Cvetačna juha iz Cavolfiore viola Catanese

Ko sem v soboto zjutraj prišel na tržnico, me je čakalo novo presenečenje  in to v vijolični barvi. Zelo me je zanimalo, le kaj bi lahko bilo v vijolični barvi razen melancanov? Vse je bilo takoj jasno, ko je Gospodar Žiber predme postavil velik zaboj mladih vijoličnih cvetač vrste Cavolfiore viola Catanese. Le kako se ne bi na prvi pogled zaljubil v to vijolično barvo.

Pri Žiberjevih že nekaj let vzgajajo navadno cvetačo, ki jo poznamo vsi kot navadno belo cvetačo, letošnjo sezono (konec lanskega leta) pa so poiskusili še z vzgojo nove vrste Cavolfiore viola Catanese, katere semena je prinesel iz Italije. Ravno ta teden, so bile te majhne in za nekatere vizualno privlačne vijolične cvetačice že dovolj velike, da jih je lahko pripeljal na tržnico. 

Cvetača spada med kapusnice in izvira iz sverovzhodnega Sredozemlja. Cvetača je bogat vir vitaminov in mineralov, vsebuje pa malo kalorij. Pri vitaminih lahko izpostavimo vitamin K, ki je pomemben pri strjevanju krvi, prav tako pa vsebuje tudi veliko vitamina C. Je lahko prebavljiva, ker vsebuje lahko prebavljive beljakovine in odlično vpliva na prebavo ter presnovo, zaradi česar je primerna tudi za želodčne in črevesne bolnike. Med zdravilne lastnosti cvetače bi lahko zapisali, da odvaja vodo, pomaga pri težavah ledvic in mehurja, pospešuje nastajanje krvi, krepi imunski sistem, preprečuje okužbe, znižuje krvni tlak in zmanjšuje tveganje za nastanek raka. 

Če sem iskren, sem v trgovinah že videl vijolične glave cvetače, vendar me verjetno zaradi njihove velikosti in vijolične barve, ni pritegnila, ker je delovala precej umetno. Pri teh mladih, še ne do konca razvitih in zraslih cvetačicah, pa me je ta vijolična  barva očarala, saj sem vedel, da je zrasla tako kot mora in ni bila umetno vzgojena. 

Nekateri ne marajo cvetače ravno zaredi njenega vonja pri kuhanju. Če sem iskren bi se včasih lahko štel mednje tudi sam, vendar, če cvetačo pripravimo na pravilen način, potem tudi tega vonja ni zaznati. Cvetačo je treba pripravi hitro in dolgotrajno kuhanje povzroči ravno ta neprijeten vonj.  Verjetno pa je bil najbolj utrgan in odklopljen recept, kjer sem uporabil cvetačo ravno Limonin puding, ki sem ga predstavil v objavi Limonin puding presenečenja. 

Blitva kot špinača

Verjetno se bo marsikdo vprašal, zakaj danes objava o blitvi kot špinači, saj jih to že večina pozna, vendar pa se najdejo še nekateri, kateri še niso slišali, da se da blitvo narediti v jed podobno špinači. Poleg tega sedaj ni sezona špinače, je pa sezona blitve in na tržnici pri GospoDARju sonca lahko dobite lepo mlado blitvo, ki nima velikih listov in je prav posebej primerna, da se jo obdela kot špinačo. 

Čeprav sta si špinača in blitva zelo podobni po okusu, pa ti dve rastlini nista sorodnici. Kljub temu, da ima blitva bele steblje,  je v bistvu sorodnica rdeče pese, ki pa jo poznamo po rdečih steblih. Zaradi vizualno privlačnejše barve so začeli vzgajati nove sorte blitve, ki imajo stebla v rumeni, oranžni in rdeči barvi. Zelo podobno kot pri ohrovtu, ki je v osnovi zelene barve, sedaj pa ga najdete tudi v rumeni, rdeči in vijolični  barvi.

Blitva vsebuje celo kopico mineralov, vitaminov, betakaroten in balastne snovi, ki spodbujajo delovanje črevesne flore, vendar pa je pri uporabi blitve potebno paziti na predoziranje kot pri vseh ostalih stvareh. Blitva vsebuje veliko oksalne kisline, ki nase veže kalcij, kar pomeni, da ob velikokratnem uživanju blitve, začne nase vleči kalcij iz organizma. Glede oksalne kisline je tako, da dokler je njen vir surova, nepredelana hrana, je to organska spojina in polna encimov - kot taka ne le koristna, ampak celo nujno potrebna za delovanje telesa. Čim je oksalna kislina v predelani hrani, postane anorganska in kot taka nevarna za naše zdravje. Z dodajanjem živil polnih vitamica C, se da to omiliti. Največ oksalne kisline se namreč nahaja v belem delu stebljev blitve. Sedaj, ko se da dobiti mlado blitvo, so listi manši in je belega dela stebla zelo malo, kot pa kasneje, ko blitva že zelo zraste in so listi veliko večji. Ob uporabi enkrat na teden se ni potrebno bati, da bi nam oksalna kislina ponagajala, saj je tako ali tako tudi v drugih živilih, tudi v večjih količinah. Lepo razpredelnico s seznamom živil in vsebnostjo oksalne kisline lahko najdete na strani Wikipedia - Oksalna kislina.

Upam, da vas sedaj s tem pisanjem nisem prestrašil, ker je blitva zelo pomembna pri prehrani zaradi kopice drugih mineralov in vitaminov, ki poživijo telo. Tudi sam surovo blitvo uporabljam zjutraj pri sočenju sadno-zelenjavnih sokov, kjer pa oksalno kislino omilim z dodatkom limone ali limete, ki vsebujeta vitami C. 

Pri pripravi blitve kot špinače je veliko deljenih mnenj, na kakšen način jo pripraviti. Nekateri jo pripravljajo brez blanširanja in samo v enem loncu, nekateri jo imajo radi v večjih kosih in jo samo nasekljajo, nekateri jo obdelajo s paličnim mešalnikov, nekateri pa si vzamemo čas in jo zblanširamo (da odstranimi oksalno kislino), umažemo tudi blender Blendtec (o katerm sem pisal v objavi Blendec home blender), ker jo imamo radi redkejšo in potem med kuhanjem umažemo še prvi lonec, ki smo ga med blendanjem že umili. 

Rdeča pesa v solati

Zares obožujem ta letni čas. Toliko mlade zelenjave, da mi srce vedno zaigra, ko obiščem tržnico. Še ena izmed naših stalnih znank na krožniku oziroma v jutranjem kozarcu je rdeča pesa. Zakaj jutranji kozarec? Ker je sokovnik Omega še vedno vsak dan v pogonu, kar pomeni, da si še vedno vsako jutro pripravljamo  sveže iztisnjen sadno zelenjavni sok v katerem je tudi rdeča pesa, pa čeprav o sokovniku že dolgo nisem ničesar objavil. 

Večina ljudi rdečo peso pozna samo po gomolju, le redki pa vedo, da je tudi  listje oziroma zelenje pese  zelo užitno.  Največkrat sem mlado peso in njeno listje kar posočil, potem pa sem na About.com odkril, da se da iz celotne pese naredit odlično solato. Ker je ravno pravi čas, da lahko nabavite mlado rdečo peso z zelenjem, je prav da vam predstavim svojo verzijo tople solate iz mlade rdeče pese.

Mlada rdeča pesa v solati 

- 5 mladih rdečih pes z zelenjem

- 5 vejic timijana

- 3 žlice balzamičnega kisa

- strok fino nasekljanega česna

- sol, olivno olje in 1 dcl vode

Peso z zelenjem dobro operemo. Gomolje pese olupimo in jih narežemo na manjše kose, stebla narežemo na paličice dolge cca 3-4 cm, zelenje narežemo na večje kose.  Pripravimo si ponev s pokrovom.

V ponvi segrejemo 2 žlici olivnega olja in gomolje na hitro  malo popražimo (1 min), nato dolijemo vodo in dodamo timijan (za vsak gomolj eno vejico) in na srednji moči pokrito kuhamo cca 10 minut - do mehkega. V tem času voda skoraj povre, zato dodamo narezana stebla in jih pokrita kuhamo 3 minute. Dodamo nasekljan česen, da zadiši in zalijemo s 3 žlicami balzamičnega kisa. Odstranimo vejice timijana in dodamo še narezano zelenje ter pokrito kuhamo cca 1 minuto, da zelenje malo uvene. Na koncu še dobro solimo, previdno premešamo, stresemo v skledo in pokapamo z nekaj kapljicami dobrega olivnega olja. Odlična topla solata iz cele rdeče pese je pred nami.

Ste vi tudi ljubitelji rdeče pese?