Pečeni rezanci z zelenjavo

Vedno me je presenečalo to, kako hitro smo v Kitajski restavraciji dobili na mizo jed, ki smo jo malo pred tem naročili. Vem, da so priloge kot je riž, kuhane že vnaprej, da je vsa zelenjava že narezana za uporabo, vendar pa je sama priprava jedi v voku res preprosta in zelo hitra. Tudi tokrat je bila zelenjava že narezana in kitajski rezanci skuhani, za pečene rezance z zelenjavo, pa rabimo samo 2 minuti. 

Že od nekdaj smo veliki ljubitelji kitajske kuhinje, nad katero sta me navdušila starša moje boljše polovice. Včasih si nisem predstavljal kosila brez mesa in poleg ostalih prilog še vsaj dveh rezin kruha, potem pa sem enkrat probal kitajsko kuhinjo in se je to kar naenkrat vse spremenilo. Na naših krožnikih  je začela pravladovati zelenjava, ki je lahko na zelo hiter način nadvse odlično pripravljena in okusna. 

V današnjem času se že skoraj v vsaki malce večji trgovini dobi azijske začimbe in ostale sestavine, da lahko doma pripravimo hitro in preprosto azijsko jed, kot so pečeni rezanci z zelenjavo. 

Zelenjava - posebne fotke

Tudi pri pisanju bloga pride čas, kot ga v novinarskem svetu, imenujejo čas kislih kumaric. Verjetno ste že opazili, da se v poletnih časih na slovenskih blogih zmanjša število objav ali pa so objave v drugačnem stilu, kot je običajno. Tisti, ki pišemo bloge smo čisto navadni ljudje in si kot ostali ljudje v poletnih mesecih radi privoščimo malo dopusta.

Kot drugi  blogerji, si  moram tudi jaz vzemi malo časa zase in mojo družino ter si napolniti baterije, ki so v neprekinjenem pogonu. To ne pomeni, da bo blog ta čas brez objav, vendar bodo le te takšne, kjer mi ne bo potrebno odgovarjati na vprašanja obiskovalcev. V glavi je še mnogo idej in zamisli o raznih sladicah in jedeh, ki bodo v kratkem pripravljene, fotografirane in predstavljene v novih objavah. 

Ena izmed mojih velikih ljubezni je fotografija, kjer se samokritično štejem v naprednega amaterja. Ne bom napisal, da ne znam fotografirati, vendar priznam, da se imam še veliko za naučiti. Fotografije na blogu so se s časoma izboljševale in po pregledu fotografij od prvih  do zadnjih objav, se vidi majhen napredek v mojem stilu fotografiranja.  Verjetno ste opazili, da so fotografije v objavah v minimalistično čistem (clean) stilu za katerega sem se odločil, ker z njim kompenziram slabo naravno okolje - kuhinjo. Priznam, da bi veliko raje fotografiral jedi v kuhinji pri pripravi in bi fotografije imele bolj domač surov videz, vendar pa mi to kuhinja in celotna vizualna podoba kuhinje tega ne omogoča. 

Pri vsem tem fotografiranju raznih jedi in sladic za objave na blogu, si včasih vzamem še nekaj časa in se poigram s fotoaparatom, da nastane tudi nekaj malce drugačnih - posebnih fotografij, ki ostanejo v mojem arhivu. Nekatere izmed njih so tako posebne, da sem se odločil, da te posebne fotke delim tudi z vami. 

V prvem sklopu bodo posebne fotke zelenjave, ki so mi posebej ljube. 

Artičoka. Zame definitivno ena izmed najbolj fotogeničnih zelenjav, ki ima veliko zdravilnih učinkov, poleg tega pa je še odlična v različnih jedeh. Objave Polnjene artičoke, Mlade artičoke z lososom in kifelčarjem, Mlade artičoke s česnom in paradižnikom in Popečene artičoke s krompirjem so odlični recepti za ljubitelje artičok.  Na veliko srečo sem se s svežimi artičokami srečal pri že velikokrat objavljenem na tem blogu GospoDARju sonca, Egidiu Žiberju, pri katerem nakupujem sezonsko zelenjavo. Na žalost pa je sezona artičok zelo kratka in traja 3 do 4 tedne, vendar so v tem času artičoke moja največja ljubezen, poleg mojih treh dam (moja, tamala in psička). Artičok poznamo več  različnih vrst in  skoraj vsaka je malce posebna, zato so njihove fotografije  nadvse zanimive. 

Najbolj običajna artičoka je vrste Globe. In ko dobiš artičoko, ki ima še liste, nastane naslednja fotografija. 

Druga bolj znana vrsta artičok je Violette, kar je razvidno že iz barve listov.

Če z njo počakaš nekaj dni, se le ta počasi odpre in dobi "zvezdasti" videz.

Bok choy s česnom in ingverjem

Bok choy oziroma drugače imenovan tudi kot Pak choi,  je vrsta kitajske zelenjave, ki si utira pot na naše krožnike in celo v naše vrtičke - rastlinjake. Lansko leto jih je celo mama od moje nekaj pridelala v svojem rastlinjaku, v času sezone, ki pa je sedaj, pa jih dobivam pri Gospodarju sonca na Ljubljanski tržnici.

Bok choy je zelnica, ki ima velike žličaste liste in je zelo znana v kitajski kuhinji, saj ima zelo mil okus. Spodnji odebeljen stebelni del listov je zelo sočen in neizrazitega okusa, zeleni del pa ima okus po kitajskem zelju oziroma stebelni zeleni. 

Kitajci ga največkrat pripravljajo na hitro s cvrenjem v voku ali pa ga dušijo. Tudi surov je uporaben, saj lahko umite liste uporabimo kot dodatek v sendvičih. Glede na to, da je precej podoben blitvi, ga lahko pripravljamo na enak način kot blitvo. Vseeno pa se najbolje ujame s česnom in ingverjem, zato bo danes ta recept ena izmed hitrih in lahkih jedi iz voka - Bok choy s česnom in ingverjem.

Kot sem že v objavi Brokoli v česnovi omaki pisal, mi ni nikoli težko pripraviti ob vsakem času eno hitro jed v voku, ki je v tem primeru Bok choy. Vse skupaj mi vzame cca 10 minut (s pripravo) in že lahko iz skodelice jem toplo in dišečo zelenjavo. Edina slaba lastnost tega je, da kuhinja dobi vonj po kitajski kuhinji, vendar pa je v stanovanju v kuhinji strešno okno, tako da se hitro vse razdiši. 

Narastek iz ajdove kaše z zelenjavo

Ajdova kaša je sigurno ena izmed najbolj priljubljenih žitaric pri nas doma. To sem tudi že večkrat omenil, zato je tudi na tem blogu skoraj največ objav z ajdovo kašo. Pri kupovanju je potrebno poiskati pravo bio ajdovo kašo, ki se že po videzu loči od navadne ajdove kaše, saj je prava bio ajdova kaša zelene barve oziroma v tem odtenku, navadna pa je rjave barve.

Danes predstavljam narastek iz ajdove kaše z zelenjavo, ki ga tudi večkrat naredim kot malico za v službo. 

Narastek iz ajdove kaše z zelenjavo (za 4 normalne jedce)

- 300 gramov ajdove kaše

- 2 žlici olivnega olja

- 3 mlade čebulice

- 2 stroka česna

- 1 večja ali dve manjši bučki

- 3 korenčki

- 250 gramov češnjevih paradižnikov

- origano, bazilika, sol in poper

Ajdovo kašo speremo pod vodo in jo nato skuhamo. Ko je kuhana (ne sme se razkuhati) jo odcedimo, da se v času, ko pripravljamo zelenjavo ne razkuha. 

Čebulico nasekljamo, česen narežemo na tanke lističe, bučke narežemo na četrtine, korenčke na kolobarje, češnjev paradižnik pa na polovičke (lahko tudi četrtine). V većji ponvi na olivnem olju  na hitro prepražimo mlado čebulo, ji dodamo česen da zadiši, nato pa dodamo korenček, bučke, paradižnike ter začinimo z origanom in baziliko ter vse skupaj pražimo 1 do 2 minuti.

V večji skledi zmešamo ajdovo kašo skupaj z zelenjavo, solimo in popramo, nato pa vse skupaj stresemo v namaščeno ognjevarno posodo oziroma pekač, rahlo potlačimo in v ogreti pečici pečemo 25 minut na 200 stopinjah. 

Ker v narastku ni veziva (jajca ali sira) je narastek bolj drobljiv, vendar pa se ga da z malo vaje prenesti na krožnik. Pred serviranjem ga pri nas doma še malo potresemo s sveže nasekljanim peteršiljem. 

Lazanja z bučkami in korenjem

Če imate radi svež okus, potem je naslednji recept naravnost za vas. Vas zanima zakaj sem omenil svež okus? To pa zato ker vedno, kadar naredim to lazanjo, hčerkica reče: Ati tole ima pa tako svež okus.

Obstaja cel kup receptov za najrazličenjše vrste lazanj in vsak je po svoje malo drugačen. Ko sva z mojo prenehala jesti meso in nisem želel v vsako jed dodajati koščkov soje, lazanjo pa sva oboževala kot Garfield, sem moral najti način za omako, ki nama bo všeč.  Saj vem, da obstajajo svetle lazanje, vendar se mi zdi, da mora biti lazanja v rdeči barvi, da se lahko med kosilom vsaj s čim naflekaš. 

Sestavine za lazanjo z bučkami in korenjem

- 1 srednje velika rdeča čebula
- 2 večja korenčka
- 5 večjih pelatov ali paradižnikov
- 2 srednje veliki bučki
- 5 večjih vejic peteršilja
- 2 ščepca origana
- sol, poper,  olivno olje
- riban parmezan
- testenine za lazanjo ( 18 kosov)

Bešamel iz polnozrnate pirine moke
- 75 gramov masla 
- 3 žlice polnozrnate pirine moke
- 0,5 litra kozjega mleka (lahko navadnega)
- sol, bel poper in muškatni orešček

Najprej naredimo bešamel. Za tiste, ki še niste pripravljali bešamel omake napotek, da je tukaj treba biti ves čas prisoten in ves čas mešat, zato si je treba sestavine pripraviti zraven štedilnika.  V kozici stopimo maslo. Ko je maslo tekoče in segreto, vanj dodamo 3 polne žlice moke in mešamo. Iz masla in moke bodo nastale grudice, katere se bodo začele spoprijemati. Nato začnemo počasi dodajati mleko, to pa tako, da ga prvo dodamo 1 dcl in med stalnim  mešanjem, ko se začne gostitti, ga dodajamo po 1 dcl, dokler ga ne porabimo. Ves čas je treba mešati z metlico, temperaturo pa  nastavimo nekje na srednjo jakost. Ko je omaka že lepo gosta, jo solimo, popramo in dodamo malo muškatnega oreščka. Vse skupaj še premešamo in odstavimo iz štedilnika. Bešamel omaka mora biti gosta ampak še vedno tekoča. Na začetku je treba biti pozoren, da mleko in moko ne prežgemo, ker potem bešamel omaka ne bo dobra in je bolje narediti novo, kot pa uporabiti zažgano omako. 

Nato se lotimo bučk. Nekateri bučke pečejo ali pa jih pražijo v ponvi, jaz pa jih pripravim kar surove. Bučke operemo in jima odrežemo konca. Narežemo jih na zelo tanke trakove, cca 2 mm debeline. To najlažje naredimo z nožkom za strganje sira, s katerim samo vlečemo po bučki in s tem režemo zelo tanke rezine.  Narezane trakove bučk damo v skledo, jih dobro posolimo in pustimo, da spustijo vodo. 

Opran korenček naribamo na zelo fino. Sesekljamo čebulo in peteršilj, pelate pa kar z lupino narežemo na manjše koščke. Na olivnem olju  prepražimo čebulo da postekleni, dodamo korenček, katerega pražimo 1 minuto, nato pa dodamo narezane pelate. Pokrito s pokrovko dušimo 5 minut, nato pa solimo, popramo in ugasnemo štedilnik. Dodamo svež origano in nasekljan peteršilj ter 3 žlice bešamela in vse skupaj dobro premešamo, da nastane kremasta omaka. 

Na vrsto pride sestavljanje lazanje. Moj pra-star pekač je velikosti 28 x 22 cm in je  idealne  velikosti, za pripravo lazanje za nas tri. Pekač prvo namažemo z bešamel omako, da se testo potem ne prime in nimamo preveč težav, ko dajemo kose lazanje iz pekača. Če imate testenine za lazanjo, katere se kuhajo, jih je potrebno prej skuhati, najbolje pa je, da kupite takšne, katere ni potrebno kuhati.  Na bešamel položimo prvo plast testenin. (spodnja plast naj bi bila malo močnejša, da je potem lazanjo lažje vzeti iz pekača). Čez testenine namažemo 1/3 omake s korenčkom, nanjo položimo odcejene rezine bučk in pokrijemo s plastjo testenin. To ponovimo še dvakrat, nato pa na zadnjo plast testenin  namažemo oziroma prelijemo plast bešamela in naribamo še nekaj parmezana. 

Pečemo v ogreti pečici na spodnji rešetki 25-30 minut na 220 stopinjah.

Okus po svežini dajo kombinacija svežih bučk, korenčka in peteršilja. Fotke tokrat niso preveč umetniške, saj je težko fotografirat, če si pod pritiskom dveh lačnih ust za kuhinjsko mizo.

Zelenjavna rižota

Kljub moji odsotnosti in neobjavljanju novih zapisov,  je bil tale moj blog kar dobro obiskan v zadnjem mesecu. Po "gurmanskih" dosežkih Goteniške kuhinje, sem kar nekaj časa potreboval, da sem se navadil mojega načina kuhanja, zato tudi nisem hotel ničesar objavljati.  V Gotenici pa je bil zopet na jedilniku krompir, krompir in še enkrat krompir, saj smo imeli v petih dneh  4 krat za kosilo krompir. Zato danes spet en hiter recept iz tistih sestavin, katere so ostale v hladilniku.

Za pripravo potrebujemo:  (zelenjava, ki mi je ostala v hladilniku)
- zelena paprika, rumena paprika, korenje in bučka
- riž (pri nas imamo dve polni skodelici dovolj za 3 osebe, porcije pa so obilne)
- čebulo
- 1 dcl belega vina
- jušno osnovo (cca 1 liter, lahko kar iz jušne kocke)
- sol in poper po okusu
- bazilika in origano

Vse rižote kuham, na enak način, tako, da če sta videli prejšnje recepte (rižota1 in rižota2) že poznate način kuhanja rižote. 

Za začetek si pripravimo jušno osnovo, nasekljamo čebulo in narežemo zelenjavo na manjše kose.

V večji ponvi segrejemo olivno olje, prepražimo čebulo, dodamo riž in ga pražimo da postekleni. Dodamo 1 dcl belega vina in pustimo vreti 1 minuto. Nato dodamo vso narezano zelenjavo, premešamo in dodamo  dve zajemalki jušne osnove. Vsakokrat, ko riž vpije tekočino, dodamo po dve zajemalki jušne osnove.  Dodajanje jušne osnove ponovimo tolikokrat, da je riž kuhan (odvistno od vrste riža, vendar pa bi morala biti riž in zelenjava v 15 do 20 minutah kuhana). Pri zadnjem dodajanju jušne osnove, solimo in popramo ter dodamo natrgano svežo baziliko in malo origana. Pri serviranju pa pa na rižoto nastrgamo parmezan. 

Pa dober tek!

Vegeterijanska pizza na moj način

Zaradi torte Hedgie, sem moral pustiti blog na miru, saj sem hotel, da je ostala kot zadnji zapis, ker je bil blog zaradi nje kar dobro obiskan. Sem pa v tem času imel dovolj časa, da sem poslikal pripravo za recepte, kateri bodo prišli na vrsto v naslednjih dneh. Danes pa na prošnjo sodelavke od moje boljše polovice, objavljam vegetarijansko pizzo na moj način.

Za pripravo potrebujemo:
           testo                                                                                 sestavine
- pol kile pirine moke                                                  - 300 gramov naribanega sira
- zavitek suhega kvasa                                               - pol konzerve pelatov
- 3 dl vode + 0,75 dl mleka                                         - kozarec vloženih belušev
- 2 žlici olivnega olja                                                   - kozarec vloženih artičok
- ščep soli in žličko sladkorja                                     - zelene in črne olive
                                                                                       - rdečo čebulo
                                                                                       - origano

Ker bele moke pri nas doma večinoma ne uporabljamo, testo za pizzo pripravljam iz polnozrnate pšenične, ržene ali pa pirine moke.  Včasih sem testo tudi zamesil na roke, sedaj pa skoraj vse že naredi multipraktik. Najprej damo v posodo multipraktika pol kile pirine moke in vključimo, da se suha moka začne mešati. Dodamo vrečko suhega kvasa, ščep soli in  žličko sladkorja ter malo pustimo, da se premeša. Pripravimo  posodo z 3 dl vode v katero vlijemo 0,75 dl litra mleka. V posodo k moki dodamo 2 žlici olivnega olja in nato takoj še pripravljeno tekočino ter pustimo vsaj 10 minut, da multipraktik dobro zmesi testo. Količina tekočine je odvistna tudi od vrste moke, pri rženi je tekočine malo več, pri beli moki pa verjetno malo manj.

Po 10 minutah mešanja v multipraktiku sem dobil lepo kroglo zamesenega testa, katero je potem treba še raztegnit.

Nekateri potem pustijo, da testo še nekaj časa vzhaja, jaz pa ga kar takoj raztegnem in pripravim za oblaganje. Z rokami ga raztegnem  na pomokani površini tako, da ga pritiskam in počasi razvlačim na vse strani ter ga vsaj dva krat obrnem. Valjarja ne uporabljam, saj bi z njim iz testa iztisnil ves zrak. 

 

Testo raztegnemo do velikosti pekača oziroma malo več, če želite imeti robove. Raztegnjeno testo nato položimo v pekač na papir za peko in ga pravilno "namestimo".  

Pri nas doma nismo ljubitelji debelih robov, zato že prej primerjam velikost razvlečenega testa s pekačem, če pa sem ga raztegnil preveč, pa ga pustim, da se speče kot enojni rob in ne prepognjeni rob. Najboljši debel rob pa sem jedel v pizzeriji Pizza Hut na Malti, kjer v rob dodajo sir, kateri se potem lepo zapeče.

Sedaj pa pride na vrsto oblaganje testa, s tistim kar imate najrajši oziroma kar je doma. 

Paradižnikovo omako naredimo tako, da polovico pločevinke pelatov zmiksamo s paličnim mešalnikom, dodamo majhno žličko olivnega olja, ščep soli in malo popramo. Zmešamo in z žlico razmažemo po testu ter potresemo z naribanim sirom. 

Artičoke odcedimo in jih narežemo na četrtine. Beluše odcedimo in jih splahnemo z vodo ter osušimo. Artičoke, beluše in olive razporedimo po siru, dodamo narezano rdečo čebulo ( čebula je zaradi naju s hčerko) ter potresemo z origanom. 

Pečemo v ogreti pečici na srednji rešetki  15 minut na 200 stopinj.

Take vrste pizza je največkrat pripravljena pri nas doma, čeprav nam včasih ugaja tudi kakšna druga (s tuno, z rukolo, s paprikami, itd). Prav tako tudi testo včasih pripravim na drugačen način, saj namesto mleka lahko dodamo pivo, katero da testu prav poseben okus. 

Polnjeni melancani (jajčevci) s prilogo

Današnje nedeljsko kosilo, ki verjetno spet ne bo všeč mesojedcem, ampak sem zelo srečen, da moja mala daje predloge kaj bi jedla, saj ima zelenjavo zelo rada (upam, da bo tako tudi ostalo). Obljubim pa, da bodo prišli še kakšni bolj zanimi recepti, katere bodo lahko uporabili tudi mesojedci. 

Za pripravo potrebujemo:
- melancani oziroma jajčevci (enega na osebo)
- 2 rdeči čebuli
- 2 korenja
- skodelica riža
- pasiran paradižnik
- sir za gratiniranje
- šop peteršilja
- skodelica sojinih koščkov (http://www.zito.si/index.php?id=233 , 3 po vrsti) 
- sol, poper, majaron in origano

Sojine koščke uporabljam kot nadomestek mletega mesa. Ker gre za suho živilo, jih je potrebno pred uporabo namočiti s toplo vodo za 10 minut. 

Melancane operemo, razpolovimo in jih previdno izdolbemo. Notranjost jajčevca zelo hitro spreminja barvo v rjavo in ne zgleda prav nič privlačno. Tretjino izdolbene notranjosti melancana nasekljamo in shranimo, da jih bomo uporabili za omako. 

V večjem loncu zavremo vodo in vanjo položimo izdolbene melancane, katere pokrite s pokrovko kuhamo 7 minut, da se omehčajo. Melancane nato poberemo iz lonca in jih odcedimo ter pustimo v cedilniku, da se še ohladijo. Če se melancani predolgo časa kuhajo, bodo izgubili obliko, tako, da jih bo tudi težje napolniti. 

Nato se lotimo omake in priloge. Čebuli očistimo in ju narežemo ali sesekljamo. Prav tako očistimo korenje ter ga razpolovimo in narežemo na kolobarje (pol-kolobarje). 

V srednji kozici segrejemo olivno olje in prepražimo čebulo, da postekleni. Dodamo odcejene sojine koščke in majaron. Vse skupaj  prepražimo, nato pa dodamo nasekljane melancane (tisti del, katerega smo izdolbli), prepražimo  in dodamo pasiran paradižnik (toliko, da vse skupaj poveže). Solimo in popramo ter kuhamo 10 minut na rahlem ognju.   Pred koncem dodamo še origano in nasekljan peteršil. Če želite, lahko na koncu dodate še drobtine, da je omaka še bolj suha oziroma kompaktna.

Melancane razporedimo po pekaču in jih napolnimo s pripravljeno omako ter potresemo s sirom. 

Melancane pečemo v ogreti pečici 20 minut na 200 stopinjah.

Kot prilogo ima naša mala zelo rada dušen riž s korenčkom, katerega je enostavno pripraviti. V manjši kozici segrejemo olivno olje in dodamo čebulo ter prepražimo da čebula postekleni. Nato dodamo narezano korenje, katerega malo prepražimo (cca 2 minuti) zatem pa skodelico riža. Prepražimo, da riž postekleni, nato pa zalijemo z dvema skodelicama in pol vode. Kuhamo 10 minut na skoraj največji jakosti, mešamo in pazimo, da se riž ne bi prijel. Pred koncem popramo in solimo, še enkrat premešamo ter odstavimo iz štedilnika in pokrijemo s pokrovko. Riž pustimo stati v pokriti kozici cca 10 minut (odvistno od vrste riža), da posrka vso tekočino. 

V tem času so se tudi že spekli melancani, katere vzamemo iz pečice in jih pustimo, da se rahlo ohladijo.

Potrebno je samo še servirati na krožnik. 

Pa dober tek.

Sladek krompir z zelenjavo in Hokaido bučo

Spet ena zelenjavna jed, ampak pomoje bi se dalo zraven krompirja z zelenjavo pripraviti pečenko, katera bi mesojedcem nadomestila Hokaido bučo. Pripravljena jed zgleda kot kakšna rapsodija v prevladujoči oranžni barvi.

Za pripravo potrebujemo:
- sladek krompir 3 ali 4 kose (dobi se ga v Leclercu)
- hokaido bučo
- zeleno, rdečo in rumeno papriko
- bučko
- korenje
- sol in poper po okusu
- olivno olje
- rožmarin



Če sladkega krompirja še niste probali, ga je res potrebno probat, saj daje tak malo sladkast okus in ga lahko pripravimo tudi brez vseh začimb. Lahko se ga pripraviti tudi neolupljenega, vendar ga jaz kar olupim. Krompir olupite, operite in narežite na kose (v vseh receptih imam krompir narezan na manjše kose zaradi hčerke). Ko ga odcedite, ga na pekaču zmešajte s poprom, soljo (oboje po okusu), olivnim oljem in rožmarinom ter vse skupaj premešajte in razporedite po pekaču.



Krompir pečete v ogreti pečici 25 minut na 200 stopinjah. Med tem operete paprike, bučko in korenje ter jih očistite ter narežete na manjše kose.



Vse skupaj zmešate v večji skledi, da se zelenjava med seboj premeša. Posolimo in popramo ter pred pečenjem iz sklede zlijemo odvečni sok, kateri je nastal zaradi soli. Soliti ni potrebno preveč, saj je soljen že krompir.



Po 25 minutah iz pečice vzamemo krompir in po njemu potresemo zelenjavo ter damo nazaj v pečico, kjer še pečemo 20 minut.



Hokaido bučo je potrebno razpoloviti, odstraniti semena ter olupiti zunanjo skorjo.



Narežemo jo na rezine, podobno kot bi narezali melono in narezane rezine zložimo na pekač, katerega smo prekrili s papirjem za peko. Vse rezine dobro pokapamo z olivnim oljem (jaz jih kar premažem s kuhinjskim čopičem, kar je lažje), dobro posolimo popopramo in potresemo z rožmarinom.





Pečemo v pečici 20 minut na 200 stopinjah in rapsodija v oranžni barvi je tu.





Da ne bi katera jed čakala, da se shladi, je dobro imeti vrstni red pečenja, tako, da, ko damo v pečico krompir, si pripravimo zelenjavo in rezine hokaido buče. Krompir pečemo na srednji rešetki in po 25 minutah, ko krompirju dodamo zelenjavo, damo na spodnjo rešetko v pečico pekač z rezinami buče ter po 10 minutah pekača zamenjamo, tako, da je krompir na spodnji rešetki, rezine buče pa na srednji. Na takšen način sta obe jedi pripravljeni istočasno. Pa dober tek.

Zelo dobra stran, kjer je lepo razloženo o sladkem krompirju :  https://www.japti.si/zakaj-sladki-krompir-recepti-jedi-in-prednosti/


.

Lignji s krompirjem v pečici

Vem, da je poletje že mimo in smo že skoraj v zimskem času, vendar sem primoran napisat tale recept. Gre za neke vrste primorsko jed, katere bo vsaj eden od sodelavcev zelo vesel. 

Za pripravo potrebujemo:

-          1 kg lignjev

-          1 kg krompirja

-     3 večje paradižnike (jaz sem danes uporabil kar pelate, ker nisem imel paradižnikov)

-     4 rumene paprike

-     1 večja čebula

-     5 strokov česna

-     peteršilj

-     1 dcl belega vina

-     0,5 dcl olivnega olja

-     sol in poper (po okusu)

-     1 žlička rožmarina

-     1 žlička majarona

Ker bomo pred pečenjem vse zgoraj naštete sestavine narezali na manjše kose, si pripravite en zares velik lonec, v katerega boste spravili vse sestavine, saj jih bo potrebno dobro premešati. 

Prvo pride na vrsto krompir, katerega olupite, oprete in narežete na manjše kose. Manjši kot so kosi, manj časa ga bo potrebno pečt.

Ko je krompir odcejen, ga damo v lonec.

Nato so na vrsti lignji. Vem, da so najboljši jadranski lignji, vendar pa je treba včasih tudi zmrznjene nabavit. Če so zmrznjeni jih zvečer dajte odtajat, na dan priprave pa jih operite in kljub temu, da na njih piše, da so očiščeni, jih je potrebno vse še enkrat preverit, če je prozorna kost odstranjena, ker se velikokrat zgodi, da je še vedno prisotna. Ker se lovk lignjev drži drobovina, jo odrežemo in lovke vržemo v lonec k krompirju. Lignje damo na rezalno desko in z ostri nožem na eni strani po celotni dolžini naredimo zareze. Pazimo, da ne prerežemo še druge strani, ker potem dobimo kolobarje.

Narezane lignje damo v lonec k krompirju.

Nato narežemo paradižnik in papriko na koščke, čebulo in česna ne nasekljamo ampak ju  narežemo na manjše kose. Peteršilj pa nasekljamo ali pa ga narežemo s škarjami za zelišča.

Vse te sestavine vržemo v lonec k lignjem in krompirju, zalijemo z 1 dcl belega vina, 0,5 dcl olivnega olja, solimo, popramo po okusu, dodamo žličko majarona in rožmarina ter vse skupaj dobro premešamo.

Ko je vse fino premešano, sestavine prelijemo v večji pekač, kjer jih potem lepo porazdelimo po pekaču.

Pekač pokrijemo z aluminijasto folijo (še boljše je, da pod njo daste papir za peko, je bolj zdravo) in v ogreti pečici pečemo 30 minut na 250 stopinjah. Po 30 minutah vzamemo pekač iz pečice, odstranimo folijo in previdno iz pekača odlijemo malo več kot polovico tekočine, ki je nastala med peko. Nato pečemo še 10 minut, da se krompir in lignji zapečejo. Po tem postopku in po 40 minutah pečenja  je rezultat takšen.

Postrežemo še z malo nasekljanega peteršilja.

Pa dober tek.