Zelenjava - posebne fotke

Tudi pri pisanju bloga pride čas, kot ga v novinarskem svetu, imenujejo čas kislih kumaric. Verjetno ste že opazili, da se v poletnih časih na slovenskih blogih zmanjša število objav ali pa so objave v drugačnem stilu, kot je običajno. Tisti, ki pišemo bloge smo čisto navadni ljudje in si kot ostali ljudje v poletnih mesecih radi privoščimo malo dopusta.

Kot drugi  blogerji, si  moram tudi jaz vzemi malo časa zase in mojo družino ter si napolniti baterije, ki so v neprekinjenem pogonu. To ne pomeni, da bo blog ta čas brez objav, vendar bodo le te takšne, kjer mi ne bo potrebno odgovarjati na vprašanja obiskovalcev. V glavi je še mnogo idej in zamisli o raznih sladicah in jedeh, ki bodo v kratkem pripravljene, fotografirane in predstavljene v novih objavah. 

Ena izmed mojih velikih ljubezni je fotografija, kjer se samokritično štejem v naprednega amaterja. Ne bom napisal, da ne znam fotografirati, vendar priznam, da se imam še veliko za naučiti. Fotografije na blogu so se s časoma izboljševale in po pregledu fotografij od prvih  do zadnjih objav, se vidi majhen napredek v mojem stilu fotografiranja.  Verjetno ste opazili, da so fotografije v objavah v minimalistično čistem (clean) stilu za katerega sem se odločil, ker z njim kompenziram slabo naravno okolje - kuhinjo. Priznam, da bi veliko raje fotografiral jedi v kuhinji pri pripravi in bi fotografije imele bolj domač surov videz, vendar pa mi to kuhinja in celotna vizualna podoba kuhinje tega ne omogoča. 

Pri vsem tem fotografiranju raznih jedi in sladic za objave na blogu, si včasih vzamem še nekaj časa in se poigram s fotoaparatom, da nastane tudi nekaj malce drugačnih - posebnih fotografij, ki ostanejo v mojem arhivu. Nekatere izmed njih so tako posebne, da sem se odločil, da te posebne fotke delim tudi z vami. 

V prvem sklopu bodo posebne fotke zelenjave, ki so mi posebej ljube. 

Artičoka. Zame definitivno ena izmed najbolj fotogeničnih zelenjav, ki ima veliko zdravilnih učinkov, poleg tega pa je še odlična v različnih jedeh. Objave Polnjene artičoke, Mlade artičoke z lososom in kifelčarjem, Mlade artičoke s česnom in paradižnikom in Popečene artičoke s krompirjem so odlični recepti za ljubitelje artičok.  Na veliko srečo sem se s svežimi artičokami srečal pri že velikokrat objavljenem na tem blogu GospoDARju sonca, Egidiu Žiberju, pri katerem nakupujem sezonsko zelenjavo. Na žalost pa je sezona artičok zelo kratka in traja 3 do 4 tedne, vendar so v tem času artičoke moja največja ljubezen, poleg mojih treh dam (moja, tamala in psička). Artičok poznamo več  različnih vrst in  skoraj vsaka je malce posebna, zato so njihove fotografije  nadvse zanimive. 

Najbolj običajna artičoka je vrste Globe. In ko dobiš artičoko, ki ima še liste, nastane naslednja fotografija. 

Druga bolj znana vrsta artičok je Violette, kar je razvidno že iz barve listov.

Če z njo počakaš nekaj dni, se le ta počasi odpre in dobi "zvezdasti" videz.

Rižota s tuno in bučkami by Philips

Še nekaj dni manjka od uradne predstavitve večnamenskega kuhalnika Philips Multicooker HD3037, ki napovedana za naslednji teden, jaz se pa še vedno igram z njim. V zadnjih nekaj dneh sem v njemu pripravljal juhi (zelenjavno in iz rdeče leče) ter golaž, ampak to so tako enostavne jedi, da sem vedel, da bo aparat kos vsem tem receptom. Zato sem se odločil, da ga preizkusim v pripravi rižote s tuno in bučkami, ki jo običajno pripravljam v pečici in sem jo objavil v tej objavi - rižota s tuno in bučkami. 

Večnamenski kuhalnik ima že prednastavljen program za rižoto (Risotto na displeju), prav tako pa se lahko kar kuha s spuščenim pokrovom, kot v pečici.

Priprava sestavin  vzame manj kot 5 minut, nato še 5 minut praženja, potem pa svoje opravi program Risotto. Pri tem receptu oziroma tudi pri nekaterih drugih rižotah je fino to, da ni potrebno mešati oziroma paziti, da se kaj ne prežge.

Tokrat sem uporabil: 
- 1 rdečo čebulo
- 1 večjo bučko
- konzervo tune v lastnem soku
- konzerva pelatov
- 1,5 skodelice riža
- 1 dcl belega vina

- 2 skodelice vode

- sol, poper, žlička suhe bazilike in origana in olivno olje

Najprej sem si pripravil sestavine, tako da sem sesekljal čebulo, bučko narezal na četrtinke in odcedil tuno. Večnamenski kuhalnik Philips Multicooker sem vklopil in izbral program Fry - Cvrtje in ga nastavil na 5 minut. V lonec sem vlil 3 žlice olivnega olja in nato dodal čebulo ter jo pražil, da je posteklenela. V lonec je nato romal riž, katerega sem rahlo prepražil, ga zalil z vinom.  Nato sledi samo še dodajanje sestavin po vrstnem redu : pelati, tuna, bučka, začimbe in voda. Vse skupaj premešam in na kuhalniku vklopim funkcijo Risotto, poklopim pokrov kuhalnika in aparat pustim, da me z zvočnim signalom opozori, da je rižota pripravljena. 

Ko sem odprl pokrov je pridišalo kot pri moji rižoti iz pečice. Tudi po okusu ni bilo razlike, v bistvu pa pri tej rižoti res ne moreš zgrešit z okusom. Po serviranju na krožnik, pa čez njo naribam še malo parmezana. 

Zaenkrat lahko samo potrdim, da aparat opravi svoje delo, kot ga je potrebno. 

Hitre mini pizze v 10 minutah - Happy face style

Ste se kdaj našli v zagati, kaj storiti, če imate doma cel kup otrok,  vi pa bi jim želeli pripraviti nekaj res na hitro? Podobna stvar se je zadnjič zgodila meni, vendar pa sem to elegantno in na hitro rešil, saj sem se odločil, da naredim mini pizze iz pšeničnih tortilj. Res, da ne gre za "zdravo" jed, sem pa otroke vsaj prepričal, da so celoten pekač zmazali v trenutku. 

Prav tako je bila celotna zadeva zanimiva, ker sem hotel preizkusiti v kolikem času mi bo uspelo speči celoten pekač malih veselih obrazkov. 

Za hitrostni preiskus potrebujete :

- 5 pšeničnih tortilj

- očiščeno pločevinko  (za rezanje)

- pločevinko pelatov

- nariban sir za pizzo

- pol bučke

- 20 oliv

Nakaj časa nazaj sem na spletu videl, da nekateri za spodnjo plast pizze, vzamejo kar kupljene pšenične tortilje. Tudi mi včasih na hitro naredimo na enak način, saj ni treba pripravljat testa, pa še htreje je spečeno. 

Tokrat pa sem se odločil za mini varianto, s tem da sem z očiščeno in odrezano pločevinko  iz vsake tortilje izrezal 4 mini tortiljice. Ostankov nisem metal stran, ampak jih je bila deležna naša psička. 

Na pekač postavimo papir za peko in nanj zložimo 20 mini tortilj ( na moj pekač gre 4 vrste po 5 tortilj). Pločevinko pelatov zmiksamo s paličnim mešalnikom in z žlico paradižnika premažemo tortilje.  Potresemo s sirom. Bučko narežemo na kolobarje, kolobarje pa razpolovimo. Zelene olive razpolovimo in nato na vsako tortijo postavimo polovico kolobarja bučke in razpolovljeno olivo, tako da izgleda kot vesel obrazek - Happy face. 

 

Pečemo v ogreti pečici 6 minut na 250 stopinj. 

Ker sem res preizkušal mojo hitrost in hotel na hitro odrešiti otroke lakote, mini pizze ne izgledajo spektakularno. So jih pa otroci z veseljem in na hitro pospravili, saj so veseli obrazki prepričali tudi tiste, ki na pizzi ne marajo oliv in bučke. 

Lazanja z bučkami in korenjem

Če imate radi svež okus, potem je naslednji recept naravnost za vas. Vas zanima zakaj sem omenil svež okus? To pa zato ker vedno, kadar naredim to lazanjo, hčerkica reče: Ati tole ima pa tako svež okus.

Obstaja cel kup receptov za najrazličenjše vrste lazanj in vsak je po svoje malo drugačen. Ko sva z mojo prenehala jesti meso in nisem želel v vsako jed dodajati koščkov soje, lazanjo pa sva oboževala kot Garfield, sem moral najti način za omako, ki nama bo všeč.  Saj vem, da obstajajo svetle lazanje, vendar se mi zdi, da mora biti lazanja v rdeči barvi, da se lahko med kosilom vsaj s čim naflekaš. 

Sestavine za lazanjo z bučkami in korenjem

- 1 srednje velika rdeča čebula
- 2 večja korenčka
- 5 večjih pelatov ali paradižnikov
- 2 srednje veliki bučki
- 5 večjih vejic peteršilja
- 2 ščepca origana
- sol, poper,  olivno olje
- riban parmezan
- testenine za lazanjo ( 18 kosov)

Bešamel iz polnozrnate pirine moke
- 75 gramov masla 
- 3 žlice polnozrnate pirine moke
- 0,5 litra kozjega mleka (lahko navadnega)
- sol, bel poper in muškatni orešček

Najprej naredimo bešamel. Za tiste, ki še niste pripravljali bešamel omake napotek, da je tukaj treba biti ves čas prisoten in ves čas mešat, zato si je treba sestavine pripraviti zraven štedilnika.  V kozici stopimo maslo. Ko je maslo tekoče in segreto, vanj dodamo 3 polne žlice moke in mešamo. Iz masla in moke bodo nastale grudice, katere se bodo začele spoprijemati. Nato začnemo počasi dodajati mleko, to pa tako, da ga prvo dodamo 1 dcl in med stalnim  mešanjem, ko se začne gostitti, ga dodajamo po 1 dcl, dokler ga ne porabimo. Ves čas je treba mešati z metlico, temperaturo pa  nastavimo nekje na srednjo jakost. Ko je omaka že lepo gosta, jo solimo, popramo in dodamo malo muškatnega oreščka. Vse skupaj še premešamo in odstavimo iz štedilnika. Bešamel omaka mora biti gosta ampak še vedno tekoča. Na začetku je treba biti pozoren, da mleko in moko ne prežgemo, ker potem bešamel omaka ne bo dobra in je bolje narediti novo, kot pa uporabiti zažgano omako. 

Nato se lotimo bučk. Nekateri bučke pečejo ali pa jih pražijo v ponvi, jaz pa jih pripravim kar surove. Bučke operemo in jima odrežemo konca. Narežemo jih na zelo tanke trakove, cca 2 mm debeline. To najlažje naredimo z nožkom za strganje sira, s katerim samo vlečemo po bučki in s tem režemo zelo tanke rezine.  Narezane trakove bučk damo v skledo, jih dobro posolimo in pustimo, da spustijo vodo. 

Opran korenček naribamo na zelo fino. Sesekljamo čebulo in peteršilj, pelate pa kar z lupino narežemo na manjše koščke. Na olivnem olju  prepražimo čebulo da postekleni, dodamo korenček, katerega pražimo 1 minuto, nato pa dodamo narezane pelate. Pokrito s pokrovko dušimo 5 minut, nato pa solimo, popramo in ugasnemo štedilnik. Dodamo svež origano in nasekljan peteršilj ter 3 žlice bešamela in vse skupaj dobro premešamo, da nastane kremasta omaka. 

Na vrsto pride sestavljanje lazanje. Moj pra-star pekač je velikosti 28 x 22 cm in je  idealne  velikosti, za pripravo lazanje za nas tri. Pekač prvo namažemo z bešamel omako, da se testo potem ne prime in nimamo preveč težav, ko dajemo kose lazanje iz pekača. Če imate testenine za lazanjo, katere se kuhajo, jih je potrebno prej skuhati, najbolje pa je, da kupite takšne, katere ni potrebno kuhati.  Na bešamel položimo prvo plast testenin. (spodnja plast naj bi bila malo močnejša, da je potem lazanjo lažje vzeti iz pekača). Čez testenine namažemo 1/3 omake s korenčkom, nanjo položimo odcejene rezine bučk in pokrijemo s plastjo testenin. To ponovimo še dvakrat, nato pa na zadnjo plast testenin  namažemo oziroma prelijemo plast bešamela in naribamo še nekaj parmezana. 

Pečemo v ogreti pečici na spodnji rešetki 25-30 minut na 220 stopinjah.

Okus po svežini dajo kombinacija svežih bučk, korenčka in peteršilja. Fotke tokrat niso preveč umetniške, saj je težko fotografirat, če si pod pritiskom dveh lačnih ust za kuhinjsko mizo.

Kvinoja z zelenjavo - tortice za malico

Že dolgo nazaj sem pisal o malicah v službi in kako si poskušamo pripraviti vsaj malo  bolj zdrav obrok za malico. Tokrat sem primoran zopet napisat nekaj o tem, saj smo se pred nekaj meseci preselili na novo lokacijo, kjer pa je postala malica velik problem.  Saj je v zgradbi restavracija, vendar pa so malice drage, hrana, ki pa jo pripravljajo, pa mi ni všeč oziroma si čez pol ure že lačen. Prav tako, smo na takšni lokaciji, kjer v okolici 1 km ni nobene trgovine, tako, da smo večinoma obsojeni, da si hrano nosimo s seboj. V bistvu mi je ta selitev še bolj odprla oči in mi omogočila, da sem si začel pripravljati jedi, ki jih prej nikoli ne bi jedel za malico, sploh pa ne v službi. 

Za zelenjavno kvinojine tortice  potrebjemo:
- 100 gramov kvinoje
- 50 gramov naribanega sira (mozzarella)
- 125 gramov mlade špinače
- 1 manjša bučka
- 2 jajci
- 2 stroka česna
- sol, poper, muškatni orešček

Špinačo in česen nasekljamo. Bučke razpolovimo in razpolovimo še polovici, ter jih narežemo na 2-3 mm široke rezine.   Vse skupaj damo v večjo posodo, kjer jim dodamo jajci, nariban ali nadrobljen sir ter skuhano in rahlo ohlajeno kvinojo. Začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, dobro premešamo ter z nastalo mešanico napolnimo namaščen pekač za maffine. Iz nastale mešanice pride 9 zelenjavnih kvinojinih tortic. Pečemo v ogreti pečici 20 minut na 180 stopinjah.

Takšne tortice lahko pojeste mrzle ali pa si jih v službi samo pogrejete. Prav tako se lahko jedo kar iz roke, kot muffini ali pa jih režete z nožem. 

Na takšen način si jaz pripravim zelenjavne kvinojine tortice za  v službo.

Bučni polpeti iz pečice

Danes se bom malo vrnil na normalno kuhinjo, da ne boste mislili, da pri nas živimo samo od sladic. Predstavljam preprost in zdrav način priprave bučnih polpet in to v pečici. Nobenega cvrenja v olju ampak malo bolj zdravo pripravo. Ko sva z mojo cvrenje opustila, je bilo potrebno najti nov način priprave polpet. Po  poiskusu pečenja v pečici, sva ugotovila, da so polpete še vedno dobre, če ne še boljše in od takrat jih pripravljam samo še na ta način.  Tokrat sem jih pripravil za nedeljsko kosilo, zraven pa je bil kraljevski krompir.

Za pripravo 6 dovolj velikih polpet sem uporabil:
- 2 srednje veliki bučki
- 2 srednje velika korenja
- 2 jajci
- 4 žlice kvinojine moke (lahko nadomestite s katerokoli drugo)
- par listov sveže bazilike in origana
- sol in poper 

Bučki in korenje operemo, očistimo in naribamo. K naribani zelenjavi vmešamo jajci, 4 žlice kvinojine moke, dodamo začimbe in dobro premešamo, ter pustimo vsaj 15 minut, da masa nastane kompaktna. Na pekač položimo papir za peko (na žalost nisem dobil naravnega, ampak tega pobeljenega) in z večjo žlico nanj damo šest kupčkov mase, katere sploščimo in oblikujemo v obliki polpete. Pečemo v ogreti pečici na 250 stopinj 10 minut, jih obnemo in potem pečemo še 10 minut na drugi strani. Včasih prakticiram brez obračanja, kar pomeni, da prvih 10 minut pečem na spodnji rešetki, drugih 10 minut pa na zgornji, na srednji pa se peče krompir.

Pa še nekaj fotk vmesne priprave.

Kvinojino moko lahko nadomestite s kakšno drugo, prav tako pa lahko v polpete naribate malo sira. Zares preproste in zdrave bučne polpete. 

Polnjene bučke Halloween

Kako pripraviti otroka, da bi začel jesti zelenjavo? Kako si vzeti malo časa, da otroka razveseliš s hrano?

Glede prvega vprašanja, pri nas ni problem, ker je naša mala pikica prava "zelenjavarca". Zaenkrat še nismo pripravili zelenjave, katero ne bi pojedla. No na drugo vprašanje, pa bom danes odgovoril. 

Pa začnimo na začetku. V soboto smo domov prinesli okrasne bučke, katere imamo nekatere za dekoracijo, dve pa smo izrezljali. Ker sta bili majhni buči in ker sta bili preveč na toplem sta se omehčali ter padli dol, tako, da smo ju vrgli stran. To pa je tako razžalostilo najino pikico, da je očka sklenil, da ji zopet pričara nasmešek na obraz. Povedal ji je, da bodo za današnje kosilo strašne buče Halloween in krvavi kus kus.

Sestavine za strašen obrok. (nadev je tokrat gobji, lahko pa uporabite kakršnega koli)
- 5 bučk (sem imel res veliko srečo, ker se jih v takšni obliki ne dobi vedno)
- 250 gramov šampinjonov (pol belih, pol rjavih)
- 2 večja paradižnika
- 2 šalotki
- 2 vejici svežega timijana
- žlica polnozrnatih drobtin
- 100 gramov mladega kozjega sira (+še malo sira za gartiniranje)
- sol in poper po okusu

Krvava priloga
- 200 gramov kus kusa
- 1 šalotka
- 3 pelati
- malo posušenega origana in bazilike
- 100 gramov mladega kozjega sira
- sol in poper po okusu

Začel sem z bučkami. Odrezal sem kapico, jih izdolbel z žličko, nato pa z nožkom izrezljal oči, nos in usta. Nastal je takšen kvintet.

Vem, lahko bi bile boljše.

Za nadev sem tokrat narezal šalotki, ju prepražil na oljčnem olju, dodal narezane šampinjone in jih prepražil. Dodal na drobno narezana paradižnika, osmukal vejici timijana, solil popral ter na zmernem ognju kuhal. 5 minut. Nato sem dodal žlico drobtin, katere so popile omako in z nastalo omako napolnil bučke. Na vrhu sem nadrobil mlad kozji sirček in še nekaj sira za gratiniranje, jim namestil pokrivala, ter jih v pečici pekel 30 minut.

Napolnjena bučka.

Pripravljene za peko.

Med pečenjem pa sem pripravil "krvavo" prilogo. Na oljčnem olju sem prepražil narezano šalotko ter dodal narezane neolupljene pelate. Vse skupaj dobro zdušil (na žalost sem moral dodat še pol deci tekočine, da kus kus ne bi bil presuh), solil, popral, dodal malo origana in bazilke ter nazadnje še kus kus. Lonec sem odstavil in ga pokril s pokrovko. Po 5 minutah sem lonec odkril in vanj nadrobil mlad kozji sir ter vse skupaj dobro premešal. 

Ko so bile bučke pečene, sem jih nadeval na krožnike, dodal prilogo ter poklical mojo žalostno pikico. Ko je prišla v kuhinjo, se ji  je ob pogledu na krožnike pričaral velik nasmešek na obraz. Ali je še kaj lepšega, kot videti otroka srečnega in nasmejanega?

Pa še malo igranja z nožem ;)

Ali tudi vi kdaj s hrano pričarate otroku nasmešek na obraz?

Hokaido pirini rezanci ter pesto iz vijolične in zelene bazilike

Danes pa zadnji del Hokaido triologije. Kot vidim na ostalih blogih, katere spremljam, zadnje čase vsi probavamo oziroma izumljamo neke nove jedi oziroma kombiniramo različne sestavine. Preden sem se odločil, da naredim domače Hokaido pirine rezance, sem kar dosti preverjal strica Googla, če je kdo že naredil kaj podobnega. Zadetkov, da bi kdo delal rezance iz Hokaido buč na slovenskih straneh nisem našel, na tujih pa so uporabljali bučke, ampak ne Hokaido buč. Lahko bi  se reklo, da sem spet naredil nekaj novega. Če pa se motim, pa naj mi bo oproščeno. 

Rezanci so bili ustvarjeni iz:

- 250 gramov Hokaido buče

- 400 gramov polnozrnate pirine moke

- žlica olivnega olja

- 1 dcl vode

Hokaido bučo sem narezal na rezine in jih popekel v pečici cca 10 minut. Nato sem jih narezal na koščke in jih z vilico pretlačil. V manjši skledici sem jim nato dodal 1 dcl vode in z paličnim mešalnikom zmiksal, da je nastal neke vrste bučni pire. 

Tokrat pa je težaško delo opravil multipraktik (priznam, da se mi ni dalo na roke zamesti testa) v katerega sem nasul 400 gramo polnozrnate pirine moke, dodal žlico olivnega olja in dolil bučkin pire. Multipraktik je zamesil testo, katerega sem na koncu še sam malo zmesil, nato pa ga zavil v folijo in ga dal na hlajenje v hladilnik. 

Na vrsto je prišla izdelava pesta. Odločil sem se, da naredim mešani pesto iz zelene in vijolične bazilike. Na žalost v soboto ni bilo mamce na tržnici, da bil dobil svežo vijolično baziliko, tako, da sem uporabiti vijolično baziliko, ki jo imam shranjeno v steklenem glažu v zmrzovalniku (tista za hude čase).

Sestavince za pesto:
- 3 žlice vijolične bazilike - na žalost zmrznjene (čeprav tako shranjena v zmrzovalniku obdrži okus)
- 10 večjih listov zelene bazilke
- 5 strokov česna
- 3 žlice pinjol
- sol, poper in cca 1 dcl domačega oljčnega olja

Res bo že čas, da si nabavim večji terilnik (možnar), ker je bilo sestavin preveč za enkratno obdelavo, sem moral delati pol-pol. Dober izgovor za krepitev mišic. Na koncu sem vse skupaj zmešal v skledici in pustil, da se okusi premešajo med seboj.

Pesto iz vijolične in zelene bazilike.

Na vrsti je bil zopet sokovnik Omega 8006, na katerega sem nastavil nastavek za široke rezance in začel z izdelavo domačih Hokaido pirinih rezancev. Tokrat izdelave nisem fotografiral, je pa identična kot v tej objavi. Ko so bili izdelani vsi rezanci, sem jih še sveže vrgel v lonec in skuhal v rahlo osoljeni vodi 4 minute.

Rezance sem odcedil, v loncu segrel pesto in rezance dodal nazaj v lonec in vse skupaj dobro premešal. 

Serviral v velike krožnike za testenine, ter čez testenine naribal trdi ovčji sir.

Če bi jed ocenjeval, bi povedal, da je bila jed kot celota zelo okusna, manjkala pa je oranžna barva Hokaido buče v rezancih, saj je rjava barva polnozrnate pirine moke prevladala.  Kljub vsemu, pa sem zadovoljen, saj je nastala nova zelo zdrava jed, katero smo vsi trije z veseljem pojedli.

Hokaido bučna juha

Kot sem že v prejšnji objavi napisal, nam je ta vikend delal družbo večji primerek hokaido buče. Polovica jo je končala pečena, ena tretjina polovice je šla v domače pirine rezance, drugi dve tretjini pa se predstavljata danes. Juhe iz Hokaido buče res še nisem delal, čeprav sem videl teh receptov na spletu kar nekaj. Tokrat pa sem se odločil, da naredim juhico po receptu Hokaido bučna juha od blogerke Gourmet forever.  Kljub temu, da nisem velik ljubitelj juh, me je s slikami in preprostim receptom na svojem blogu  prepričala, da se lotim tele juhice. In res mi ni žal. Juha je bila res vrhunska, tako, da jo je naša mala "juhožderka" pojedla dva polna krožnika.

Neke velike umetnosti pri izdelavi te juhe ni, tako, da bo tole zelo kratek opis.

Buča je bila razpolovljena, tako, da sem jo izdolbel in ji odstranil notranji mehki del s semeni. Neolupljeno sem jo narezal na koščke in jih popekel na oljčnem olju. Dodal sem jušno osnovo (zelenjavno) in bučo pokuhal do mehkega. Pokuhane koščke buče sem s paličnim mešalnikom zmiksal in dodal še malo vode, da je iz zmiksane gošče nastala juha. Solil, popral ter dodal malo smetane in jo še malo pokuhal. Ko pa je bila  servirana na krožnik,  pa sem ji dodal še pražena bučna semena.    

Moj primerek Hokaido bučne juhe.

Tale juha bo sigurno še večkrat na našem jedilniku. Za lepši prikaz nastanka takšne juhe, pa lahko obiščete blog Gourmet forever, katera ti že s slikami v objavi obudi sline.

Tris bučk - Hokaido, zelene in rumene z ostalo zelenjavo

Tris bučk - zelene, rumene in Hokaido (in pa dva feferončka)

Pa se je začelo. Naval domačih bučk. Zelene, svetlo zelene, rumene, sploh pa Hokaido buče. 

Danes ne bom pisal o receptu, ampak samo predstavil naše sobotno kosilo, ki je bilo,  skoraj v celoti sestavljeno iz domače zelenjave. Edina stvar, ki ni bila domača, je bila rdeča paprika, katera je  kar sama silila zraven na krožnik. Sezona bučk se je začela pred časom, sedaj pa so dozorele še Hokaido buče. Ta vrsta buč mi je prirasla k srcu zaradi svoje živo oranžne barve in načinov, na katere se da to bučo pripraviti oziroma jo uporabiti. 

Ena večja Hokaida buča je zadostovala, da sem  v tem vikendu iz nje naredil tri jedi. Polovica buče je uporabljena v današnjem kosilu, druga polovica, pa je zadostovala za izdelavo Hokaido bučne juhe in domačih Hokaido pirinih rezancev, katera pa bosta opisana v naslednjih objavah. 

Za sobotno kosilo smo si privoščili  pečen krompir,  zelene bučke s sirom, rumene bučke s sirom, Hokaido bučko z rožmarinom,  pečene feferone, čebulo, korenček in rdečo papriko. Vse se je peklo v pečici na dveh žlicah oljčnega olja in papirju za peko. 

 

Nič me ne veseli bolj kot to, da vidim, kako naša tamala,  najprej poje vso pisano zelenjavo, na koncu pa  krompirček. Prav presrečen sem, da zaenkrat nima odpora proti zelenjavi. Najbolj pa sta ji v takem kosilu  všeč pečen korenček in pečena čebula. Ista kot ata.

Tole pa so porcije (servirane na krožnikih za pico ;))

Rižota s tuno in bučkami iz pečice

Rižota s tuno in bučkami iz pečice.

Mogoče za ene malo nenavaden način priprave rižote, ampak to je ena mojih najljubših rižot, če ne celo najljubša. To rižoto največkrat pripravim, ko pridem iz službe in nimam časa stat v kuhinji za štedilnikom. Priprava sestavin  mi vzame manj kot 5 minut, nato še okoli 4 minute kuhanja, potem pa svoje opravi pečica. Ni potrebno nobenega mešanja oziroma paziti, da se kaj ne prežge.

Tokrat sem uporabil: 
- 1 čebulo
- 1 večjo bučko
- konzervo tune v oljčnem olju
- 3 paradižnike
- 1 skodelico riža
- 1 dcl belega vina
- sol, poper, bazilika, origano in oljčno olje

Pečico sem pred začetkom priprave zelenjave že vključil, da se segreje. Čebulo sem nasekljal, bučko narezal na četrtine, odcedil odvečno olje iz konzerve s tuno in paradižnike narezal na manjše kose. 

Za pripravo sem uporabil lonec s pokrovom, katerega lahko dam v pečico. V loncu segrejem oljčno olje, prepražim čebulo, dodam skodelico riža in na kratko prepražim. Med praženjem prilijem 1 dcl belega vina, nato pa brez presledka dodajam sestavine po vrstnem redu: nasekljane paradižnike, narezane bučke, tuno in zalijem z dvema skodelicama vode (na 1 skodelico riža 2 kratna količina vode). Premešam, solim, popram, dodam baziliko in origano, še enkrat premešam, pokrijem s pokrovko in "poka" v pečico. 

Vse sestavine na hitro nametane v lonec in kratko prepražene.

Pokrito s pokrovko in pripravljeno za pečenje.

Pečem v pečici na 200 stopinjah 20-25 minut. Čas pečenja je odvisen od velikosti paradižnikov in bučke, saj oboji vsebujejo precej tekočine in je potrebno malo več časa, da riž vse to vpije. 

In po 25 minutah je bila moja božansko dobra rižota pečena in servirana na krožnik.

Rižota s tuno in bučkami po koncu pečenja v pečici.

Na slikah ne zgleda "bog ve kaj", ampak okus te rižote pa je vedno noro dober.

Bi tudi vi poskusili kaj takšnega?

Pira z mladimi bučkami in češnjevimi paradižniki

Kljub temu, da večkrat uporabljam pirino moko, pire kot žitarice še nisem pripravljal kot samostojne jedi oziroma priloge.  Danes pa sem si vzel čas za eksperimentiranje, saj sem si moral pripraviti kosilo samo zase, ker je bila moja cel dan odsotna. Pri pregledu hladilnika mi je bilo jasno, da bi poskusil s piro uporabiti mlado bučko in paradižnik češnjevec, katera sta še ostala v hladilniku. Zadeva je izpadla fantastično, tako, da sem se odločil deliti tole izvedbo recepta tudi z drugimi.

Za pripravo potrebujemo : 
- pol skodelice pire 
- 1 manjšo mlado čebulico
- 2 stroka česna
- 1 mlado bučko
- 10 češnjevih paradižnikov
- olivno olje, sol, poper, timijan

Piro skuhamo in odcedimo.

Skuhana pira.

Mlado čebulo in česen  nasekljamo, bučke narežemo na četrtine, paradižnike razpolovimo. 

V ponvi segrejemo olivno olje in na hitro prepražimo čebulo in česen. Dodamo narezano bučko, katero podušimo v  1 do 2 minutah,  nato pa dodamo kuhano piro. Solimo in popramo ter dodamo vejico timijana in vse skupaj kuhamo (pražimo) 1 minuto, toliko da se vse premeša in pira segreje. Ponev odstavimo iz štedilnika ter dodamo češnjeve paradižnike, katere vmešamo v jed, da se samo segrejejo in s tem je jed končana.

Pira z bučkami in češnjevimi paradižniki.

Da nisem jedel samo pire z zelenjavo, sem vmes v pečici spekel dva manjša lososova fileja, katera sem začinil s soljo, poprom, limoninim sokom in rožmarinom. 

Postreženo na krožniku z vejico sveže bazilike.

Tale recept bo v bodoče sigurno večkrat na našem meniju.