Veganska bučna pita

Verjetno sem vas z različnimi objavami o čilijih že zasitil,, zato gremo tokrat v bolj sladke vode, kakor je tudi tokratna preprosta sladica, ki je primerna v tem letnem času. V jesenskem času so pri nas kraljice med zelenjavo zagotovo buče. Hokaido buče, maslene buče in čajote, tako bodeče kakor tudi nebodeče se večkrat najdejo na naših krožnikih in skledah. Buč pa ne uporabljamo samo v zelenjavnih jedeh, ampak jih lahko uporabimo tudi v sladicah, kot je veganska bučna pita. 

Lansko leto so mi na balkonu med sadikami čilijev zrastli tudi dve sadiki hokaido buč in sem sam lahko pridelal 4 komade srednje velikih hokaido buč. Letos svojih buč nisem vzgajal zato jih moram tako kot večina, kupovati. Sem pa pred časom dobil lepo presenečenje od znanke iz Kulinarika.net, ki mi je po koncu njihove trgatve poslala malo njihovega domačega grozdja, ki je bilo zares odlično, in eno večjo masleno bučo. Bila je tako velika, da smo lahko iz nje pripravili bučno juho (v receptu je sicer hokaido buča) in preproste bučne njoke, pa je še ostalo. 

In ta zadnji del buče sem prihranil za sladico, ki je zelo znana preko luže kot Pumpin pie. Odločil sem se, da pripravim aromatično in vegansko verzijo bučne pite, ki je sestavljena iz različnih objavljenih receptov na tem blogu. Testo je znano kot "pate brisee", ki je v moji verziji modificirano iz recepta o Jabolčni piti n-tič, sestavine za nadev pa so podobne kot pri moji aromatični korenčkovi torti. Čeprav se verjetno nekateri zmrdujejo o misli, da v sladici uporabimo bučo, pa nas začimbe v nadevu že z vonjem prepričajo, da gre za čisto nekaj drugega. 

Veganski špinačni ravioli

Če dobro pogledam po zgodovini objav, opazim, da že dolgo nisem objavil ničesar, kar je lahko kot odlično kosilo. Tokrat sem si vzel čas in naredil nekaj fotk recepta, ki ga sedaj že nekaj časa prakticiramo, saj sem našel dobro alternativo za navadne špinačne raviole z ricoto. Ker se mlečnim izdelkom izogibamo, so tokrat nastali veganski špinačni ravioli. Vas zanima kako sem nadomestil ricoto? Berite naprej in v kratkem vam bo vse jasno. 

Ne bom tajil, da smo veliki ljubitelji testenin, ki jih pripravljamo na različne načine in z različnimi sestavinami. V zadnjem času v času sezone sta bila največkrat na jedilniku recepta za pikantne testenine (sezona čilijev) in testenine s češnjevimi paradižniki (sezona paradižnika). Poleg navadnih testenin, pa smo bili vedno ljubitelji tudi različnih vrst polnjenih testenin, kot so ravioli ali tortelini. Špinačni ravioli z ricoto so bili največkrat na jedilniku, zato sem se odločil da recept priredim tako, da ricoto zamenjam s sestavino, ki ni živalskega izvora. 

Pred časom smo v eni izmed trgovin našli izdelek po imenu Mozzarisella, ki je v bistvu veganska verzija mozzarelle. Mozzarisella je veganski sir iz rjavega riža, ki ne vsebuje brez soje, je brez glutena, brez laktoze, brez umetnih barvil in brez umetnih konzervansov. Mozzarisella je postala eden glavnih izdelkov, ki ga uporabljamo doma v zadnjem času, saj jo uporabljamo narezano na rezine v sendvičih, nasekljano pri peki zelenjave v pečici in celo kot sir na domači zelenjavni pici, kjer nadomesti navadno mozzarello ali pa sir za pico. 

Izdelava domačih raviolov je prav zabavna, saj mi pri tem velikokrat pomaga naša tamala, ki jo izrezovanje krogcev iz testa in potem samo polnjenje in stiskanje neizmerno zabava. Njej se zdi, kot da se igra s plastelinom, poleg tega pa poskrbi, da imamo doma narejene preproste veganske špinačne raviole. 

Princeskini kolački

Pa jo ima. Kdo? Kaj ima?

Glede na to, da je najina tamala navdušena nad peko in mi velikokrat pomaga pri pripravi sladic ter da tudi sama velikokrat pobudo za pripravo sladic, je pred kratkim dobila svojo prvo kuharsko knjigo. In to ni kar neka navadna kuharska knjiga, ampak prava Kuharska knjiga za male princeske, ki jo je že s svojo vizualno podobo pritegnila, da so se ji v očeh prikazale iskrice, na obrazu pa velik nasmeh. Knjigo je nenehno prelistavala naprej in nazaj ter iskala prvi recept, s katerim je želela precenetiti svoje prijateljice. Med vsemi recepti se je odločila za preproste Rožnate grajske mafine, ki jih je kar sama preimenovala v Princeskine kolačke.

Kuharske knjige nas večinoma najprej očarajo z fotografijo, saj ko vidiš vizualno podobo jedi, te veliko prej potegne, da bi takšno jed pripravil, kot pa da prebereš samo recept. V nadaljevanju so dobri in pa preprosti recepti tisti, ki nas pripravijo, da bi se sploh lotili takšne jedi ali sladice. Res jih ni veliko, ki bi se odločili, da se celo popoldne mučijo v kuhinji z zapletenimi recepti. In če je oboje skupaj lično zapakirano v celoto, kot je ta Kuharska knjiga za male princeske, potem je uspeh zagotovljen.  

Kolački so njene posebej priljubljene sladice, saj so ravno dovolj veliki, da ni premalo in ni preveč. Poleg tega so idealni za različna praznovanja, saj se ni potrebno mučiti z rezanjem in naknadno s pomivanjem obilo krožnikov in vilic ali žličk. Na blogu so že bile objave  Sladke košarice z borovnicami in čokolado, Bananini mafini  in pa njena čudovita lanskoletna torta v obliki Princeska kolački. 

Najprej se je lotila iskanja sestavin v kuhinji in ugotovila, da nam nekatere sestavine, ki so navedene v receptu manjkajo. Iz nje so zletela vprašanja "Kaj pa sedaj, ko nimamo jajc? Kisle smetane tudi ne kupujemo,  a ne? A mlete mandlje imamo?"  Pojasnil sem ji, da bova jajca zamenjala z zrelima bananama, kisle smetane pač nimamo in je ne bova dala, mandlje pa bova sama zmlela. Zavihala je rokava, nadela si je predpasnik in začela odmerjati sestavine na kuhinjski tehnici. Zmešala sestavine, napolnila papirčke za kolačke ter dala pekač v pečico. 

Nato je sledilo njeno najljubše delo in sicer valjanje ter izrezovanje rožic iz sladkorne mase. Kot vedno sva tudi tokrat uporabila sladkorno maso Smartflex velvet, ki jo lahko naročite pri Dekoracija sladic.si. Razvaljala je roza sladkorno maso ter iz nje z modelčkom izrezala srednje velike rožice. 

Bananini mafini

Še enkrat več se je pokazalo, kako prav je, da otroka že v njegovih mladih letih navdušiš s pripravo domačih sladic, ki so sigurno veliko bolj zdrave kot kupljene. Namreč, po letošnjem dopustu na morju sem  zapadel v neke vrste blogersko krizo, kjer ne najdem časa, da bi sedel za računalnik, uredil fotografije in spisal objavo. Na srečo pa je najina hčerka veliki motovator, ki s vojimi vragolijami v kuhinji poskrbi, da se počasi vračam v spletni svet. Tokrat sva za vas pripravila preprost recept, s katerim je pogostila svoje prijatelje in to so bananini mafini.

Tokrat sva spet združila moči in potegnila iz obeh strani tisto kar je najboljše. Očka je poskrbel za sestavine in fotografijo, tamala pa se je odločila za zares univerzalen recept za bananin biskvit (tokrat z nekaj manjšimi spremembami), ki sem ga že omenjal v objavah mini trifle z borovnicami in bananin kolač z borovnicami in čokolado. Iz te mase za bananin biskvit se lahko naredi res marsikaj in prav vsi izdelki so nato sočni in slastni, saj banane poskrbijo, da biskvit ni nikoli presuh. 

Prav tako pa nam prav pridejo jutranji sprehodi s psičko, kjer kot že nekaj let v tem času, lahko na poti nabiramo robide. Vendar pa se iz leta v leto pričenja že pravi boj za vsako robido, saj so ta grm odkrili tudi drugi sprehajalci in sedaj se je treba za tiste res ta velike robide prav posebej potruditi oziroma biti vsaj bolj zgoden. 

Vseeno pa je največje veselje videti svojo hčerko napravljeno v predpasnik in v njenih očeh navdušenje nad njenin novim izzivom. 

Lepljiv riž z mangom / Sticky rice with mango

Tokratna objava vas bo posladkala precej po azijsko, saj bom predstavil eno izmed tradicionalnih tajskih sladic in to je lepljiv riž z mangom.

Zelo rad odkrivam in preizkušam najrazličnejše recepte svetovnih kuhinj, med katerimi prevladujejo predvsem sladice. Na svojem "TO-DO" spisku sem imel zabeleženih več azijskih sladic, najboljši sosed Mercator, pa je s svojim novim izzivom v projektu #KuhaM poskrbel, da  sem lahko iz tega spiska prečrtal sladico lepljiv riž z mangom. Tokratni izziv je bil namreč vezan na tajsko kuhinjo in ker se bliža poletje, sem se odločil, da pripravim eno izmed najbolj znanih tajskih sladic, s katero se lahko posladkamo v poletnih dneh. 

Tajsko ime za to sladico je Khao niew mamuang, kar v prevodu pomeni kokosov lepljiv riž z mangom. V bistvu gre za posebno vrsto riža, ki je bolj znan po imenu "sticky rice"  (lepjiv riž), ki je napit s kokosovim mlekom, prelit s kokosovo kremo in dodanim svežim mangom. Nekaj zelo podobnega, vendar bolj v tekoči obliki poznamo pri nas kot mlečni riž z dodatki. 

Po pregledu vseh receptov na spletu sem ugotovil, da je receptov za pripravo te sladice veliko in se med seboj razlikujejo v načinu priprave in sestavinah, vsem pa je bilo skupno, da so uporabljene tri glavne sestavine, ki so lepljiv riž, kokosovo mleko in mango. Na koncu sem se odločil, da upoštevam osnovna navodila recepta pri pripravi riža, končno izvedbo oziroma izgled, pa sem pripravil po svojem navdihu.

Presne tortice z rabarbaro

Ste za še eno presno sladico? Verjetno se bodo tisti, ki imajo radi presne sladice spet razveselili, ostali pa bodo ostali v skušnjavi - ali pripravi tole ali ne? Upam, da bo dvom o tem izvodenel, ko boste do konca prebrali objavo in pregledali fotografije. 

Tokrat je na vrsti še en izmed Mercatortjevih izzivov v sklopu projekta #kuhaM, kjer je bil tokratni izziv rabarbara. Ker sem dve objavi nazaj obljubil, da bom poskušal objavljati več presnih sladic, sem se tokrat odločil, da naredim spet eno izmed presnih sladic in to so mini presne tortice z rabarbaro. 

Mini presne tortice so me tako navdušile, da zadnje čase vedno pripravim raje več mini presnih tortic, kot samo eno malo večjo. O mini presnih torticah sem pisal že v objavah mini presne tortice pekan in mini presne limetine tortice.  Mini presne tortice so po velikosti ravno prav velike presne sladice, da zadostujejo gostu za normalno presno sladico. Večina presnih sladic, ki vsebujejo oreščke, je zelo nasitnih in ni ravno lepo gledati, ko se gostje mučijo z večjimi kosi presnih tortic in v ustah premlevajo oreščkovo maso. Prav tako poskušam, da te mini tortice pridejo po izgledu in okusu bolj kot neke vrste skutne tortice, ki v ustih naredijo okus po kremi in ne toliko po oreščkih. 

V tokratnem izzivu je bilo treba uporabiti rabarbaro in to ne kot jo vsi poznamo - v kompotu, ampak na nek nov način. Priznam, da ko sem slišal za izziv z rabarbaro, so mi na plan privreli stari spomini, po mamičinem kompotu iz rabarbare. Vendar tokrat nisem smel pripraviti kompota, zato sem se odločil za mini presne tortice z rabarbaro, ki so prav prijetna spomladanska in poletna osvežitev.

Čeprav lahko rabarbaro štejemo med rastline, ki imajo cel kup pomembnih in zdravilnih učinkov, pa pri rabarbari uporabljamo samo stebla in korenino, listov pa ne uporabljamo, saj so lahko tudi strupeni. Listi namreč vsebujejo veliko oksalatov, ki z drugimi toksini v listih povzročajo težave pri presnovi kalcija, ledvičnih kamnih, možna je celo zastupitev. Zato velja načelo, da ko želimo uporabiti rabarbaro, uporabljamo samo stebla, liste pa porežemo in zavržemo.